12. 11. 2020, 06:30 | Vir: STA

Skoraj 60 odstotkov vprašanih odgovornost za hitro širjenje virusa pripisuje ljudem samim

Profimedia

Več kot 45 odstotkov anketiranih meni, da Slovenija drugega vala epidemije koronavirusa ni pričakala pripravljena, kaže anketa Dela. Najbolj so kritični do zagotavljanja bolnišničnega kadra in postelj ter zaščite stanovalcev v domovih za starejše. Skoraj 60 odstotkov je odgovornost za hitro širjenje okužbe v jesenskem valu pripisalo ljudem samim.

Da je Slovenija drugi val epidemije pričakala zelo pripravljena, meni 3,8 odstotka vprašanih. 24,4 odstotka anketiranih meni, da je bila pripravljena. Srednje je prizadevanja države ocenilo 23,5 odstotka prebivalcev. 25,7 odstotka jih je ocenilo, da Slovenija ni bila pripravljena, 19,7 odstotka vprašanih pa meni, da je bila zelo nepripravljena.

Izhodišče za odgovore na to vprašanje je odvisno od tega, katera politična stranka je anketirancem bližje. Med volivci SDS je 56 odstotkov anketiranih prepričanih o pripravljenosti, 16 odstotkov pa o zelo dobri pripravljenosti. Pri podpornikih NSi pa pripravljenost na drugi val dobro ocenjuje 44 odstotkov prebivalcev, kot zelo dobro pa 12 odstotkov.

Nasprotni pa so odgovori pri opozicijskih volivcih. Tri četrtine podpornikov SD in LMŠ ocenjuje, da je bila država slabo pripravljena. Najbolj so kritični volivci Levice, saj jih tako meni kar 79 odstotkov, od tega je kar 53 odstotkov izbralo odgovor zelo nepripravljena.

Anketiranim, ki so izrazili stališče, da država ni bila ali je bila srednje pripravljena, skupaj gre za 68,8 odstotka, so zastavili vprašanje, na katerem področju je bilo po njihovem storjeno dovolj oziroma premalo za zajezitev epidemije.

Najbolj so bili kritični do zagotavljanja kadra v bolnišnicah in zaščiti stanujočih v domovih za starejše. 63,5 odstotka vseh anketiranih meni, da za zagotovitev kadra v bolnišnicah ni bilo narejeno dovolj. Da je bilo storjenega dovolj meni 5,3 odstotka vprašanih. Sicer na to vprašanje ni odgovorilo 31,2 odstotka anketiranih, ki so v prejšnjem vprašanju ocenili, da je bila država na drugi val ustrezno pripravljena.

Da je bilo premalo storjeno za zaščito starejših v domovih, meni 58,5 odstotka anketiranih. Da bi bilo treba narediti več za zagotovitev bolnišničnih postelj, meni 55,1 odstotka anketiranih. 52,4 odstotka jih meni, da je bilo storjenega premalo za enako dostopnost do šolanja za vse otroke. 50,6 odstotka vprašanih pa meni, da ni bilo narejenrga dovolj za zagotovitev zdravstvene opreme. Polovica vprašanih meni, da ni bilo dovolj pomoči gospodarstvu.

Pri vprašanju, ali je bilo vloženega dovolj truda v osveščanje in prepričevanje ljudi, da je spoštovanje ukrepov nujno, so se anketirani razdelili na približno enaka deleža. 34 odstotkov meni, da je bilo na tem področju narejenega dovolj, 34,8 odstotka pa meni, da je bilo tega premalo.

Prebivalce pa so vprašali še, kdo je po njihovem najbolj odgovoren za hitro povečanje števila okuženih v drugem valu epidemije. Največ, 58,8 odstotka, sodelujočih meni, da ljudje sami. Slaba četrtina pa je pripisala odgovornost vladi.

V percepciji odgovornosti obstaja nekaj razlik. Ženske (65 odstotkov) in ljudje s poklicno šolo (70 odstotkov) v večji meri menijo, da so krivi ljudje sami. Moški (32 odstotkov) in ljudje z visokošolsko izobrazbo (31 odstotkov) pa v večji meri krivijo vlado.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.