To je vprašanje, ki je povzročalo veliko zanimanja, krožile so tudi razne teorije zarot.
Desetletja po smrti Josipa Broza Tita je javnost očitno še kako zainteresirana za njegovo življenje in skrivnosti, o katerih se v nekoč skupni državi Jugoslaviji pogosto ni govorilo. Doživljenjega predsednika nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije so spremljale številne skrivnosti, ena izmed njih pa je tudi – zakaj na njegovem grobu v Hiši cvetja ni rdeče zvezde?
Simbol narodnoosvobodilnega boja, priljubljen spominek v številnih jugoslovanskih domovih in glavni element zastave nekdanje države, rdeča petokraka zvezda, na grobu njenega predsednika ni prisotna. Mnogi so iskali razloge za to, vključno s teorijami zarote, ki naj bi razložile to odločitev, poroča portal Radiosarajevo.ba.
Zgledovanje po grobu Williama Shakespeareja
Kot so zapisali, se najverjetnejša razlaga se nanaša na projektanta Titovega groba, inženirja Dragomirja Gavrilovića, ki naj bi se zgledoval po britanskih primerih skromnih nagrobnih plošč, vključno s tisto Williama Shakespeara. Zato naj bi se odločil, da bo tudi na Titovem grobu samo preprost napis: ime, priimek ter leti rojstva in smrti.
Eno od najzanimivejših tez pa je predstavil slovenski pisatelj Žarko Petan v svoji knjigi Čudovito življenje Josipa Broza Tita. Trdi, da je Tito leta 1980, ko je ležal v ljubljanski bolnišnici, zahteval duhovnika. Domnevno je do pogovora tudi prišlo, a je obisk ostal prikrit. Duhovnik Franček Križnik, ki naj bi opravil spoved, je nekaj tednov pozneje umrl v sumljivi prometni nesreči v Nemčiji, je poročal portal Express.hr.
"Ne govorite o tem!"
Petan trdi, da je potrdilo o tem dogodku prejel anonimno, v pismu, ki ga je našel v poštnem nabiralniku po izidu svoje prve knjige o Titu. Čeprav ni trdnih dokazov, ga številni namigi, vključno s Titovo osebno preteklostjo – vodijo do zaključka, da je bil nekdanji maršal nagnjen k duhovnosti in krščanstvu. Nekateri Titovi sodobniki so prav tako pričali o njegovi morebitni religioznosti. Milovan Đilas se je spominjal, kako je Tito nenavadno resno reagiral na pogovore o onstranstvu. Tako naj bi rekel: "Ne govorite o tem! Kdo ve, kaj to je!" Po kremiranju Edvarda Kardelja pa naj bi povedal, da bi ga bilo treba "pokopati po starem krščanskem običaju".
Po nekaterih virih naj bi Tito leta 1945 v Zagrebu povabil katoliške škofe na srečanje in jim razkri, da je tudi sam "katolik in Hrvat".. Čeprav je pozneje gradil podobo prepričanega ateista, je rad pripovedoval anekdoto iz otroštva, ko mu je neki duhovnik v zakristiji prisolil klofuto, to pa naj bi "prispevalo" k njegovemu ateizmu.
Ostaja nejasno, ali gre za poskus prikazati Tita v drugačni luči in preoblikovati njegovo zgodovinsko vlogo, ali pa je vse skupaj resnica, ki jo je politika preprosto pometla pod preprogo. Jasno pa je, da odsotnost rdeče zvezde na njegovem grobu ostaja podrobnost, o kateri se še vedno razpravlja.
Povzeto po: Radiosarajevo.ba
