5. 2. 2021, 12:06 | Vir: STA

Slovenci v Veliki Britaniji neupravičeni do popusta pri delovnem vizumu

profimedia
Slovenci v Veliki Britaniji neupravičeni do popusta pri delovnem vizumu (foto: profimedia)

Po izstopu Velike Britanije iz Evropske unije morajo državljani petih članic EU, tudi Slovenije, plačevati višje pristojbine za delovne vizume kot ostali evropski državljani, danes poroča bruseljski medij Politico. Državljani Bolgarije, Estonije, Litve, Romunije in Slovenije namreč niso upravičeni do popusta v višini 55 funtov.

Državljani članic EU morajo po brexitu zaprositi za posebno vizo, če želijo v Združenem kraljestvu delati, poslovati, se izobraževati in podobno. Za to pa so določene tudi posebne pristojbine, ki jih je treba plačati in se glede na podatke, objavljene na spletni strani britanskega notranjega ministrstva, gibljejo od 363 britanskih funtov (približno 410 evrov) navzgor. Običajen poslovnež mora na primer za delovno vizo plačati 1021 funtov (približno 1150 evrov).

Možnih kategorij je precej, državljani 25 članic Evropskega gospodarskega prostora, med njimi 21 članic EU, pa so deležni popusta v višini 55 funtov (62 evrov), ker so njihove države podpisnice Evropske socialne listine Sveta Evrope iz leta 1961. Do tega popusta pa niso upravičeni državljani Bolgarije, Estonije, Litve, Romunije in Slovenije.

Po navedbah Politica britanska vlada svojo odločitev utemeljuje na podlagi 2. odstavka 18. člena Evropske socialne listine, da bodo podpisnice poenostavile postopke in znižale pristojbine in druge dajatve za delavce iz drugih držav podpisnic konvencije. Tiste države, ki so navedle zadržke glede tega člena, pa naj zdaj ne bi bile upravičene do omenjenega popusta.

Evropski diplomati sicer opozarjajo, da je med njimi več članic EU, ki so izrazile zadržke glede omenjenega člena, pa vendar so deležne popusta. Med njimi so Češka, Finska, Hrvaška, Latvija, Madžarska, Malta in Portugalska, navaja Politico.

V Londonu tudi vztrajajo, da njihova odločitev temelji na originalni Evropski socialni listini, ki je bila podpisana leta 1961, ne pa na revidirani, ki je bila podpisana leta 1996 in ki jo je ratificiralo omenjenih pet držav. Diplomatski viri sicer opozarjajo, da tudi revidirana verzija te listine vsebuje obveznost znižanja pristojbin za delovne vize.

Glede teh informacij je STA zaprosila za pojasnila slovensko zunanje ministrstvo in britansko veleposlaništvo, na katera pa še čaka.

Po navedbah Politica je sicer zdaj več držav izmed omenjene peterice, ki nima pravice do popusta, zaprosilo za pomoč Evropsko komisijo, saj da EU ne bi smela dopustiti diskriminacije med evropskimi državljani.

"Po našem mnenju gre za različno obravnavo, kar bi bilo treba pozorno preučiti," je za Politico dejal eden neimenovanih diplomatov. "Ne gre toliko za dodatnih 55 funtov, ki jih morajo plačati državljani petih članic v primerjavi z ostalimi evropskimi državljani, ampak za različno obravnavo, ki so je deležni," je dodal.

Zaplet kaže na to, da bo Velika Britanija v prihodnje zelo verjetno razlikovala med državljani posameznih članic in da je to šele začetek, opozarja Politico. V Evropski komisiji medtem pojasnjujejo, da se tako EU kot Velika Britanija lahko prosto odločata glede vizumske politike. V sporazumu o prihodnjih odnosih sta se zavezala le, da bosta pri kratkotrajnih, turističnih vizumih obravnavala vse državljane enako.

Pri dolgoročnih vizumih tako ni prave pravne osnove, da bi Bruselj lahko ukrepal proti Londonu, še navaja Politico. Zato se bo verjetno reševanje mobilnosti ljudi reševalo na dvostranski ravni med Veliko Britanijo in posameznimi članicami EU, s tem pa pokazalo tudi na številne različne aranžmaje, ki jih bodo deležni državljani posameznih članic EU. To pa bo odprlo tudi vprašanja, ali bo EU proti tovrstni praksi nastopila skupaj, še napoveduje Politico.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.