Cene pri sosedih se res vzpenjajo v nebo, kar je še bolj očitno s prihodom glavne turistične sezone.
Žal se je o tem prepričal tudi Slovenec, ki se je mudil v Pulju. Primer njegovega nakupa je končal na Facebook profilu platforme Halo, inspektore, ki se bori za pravice potrošnikov. Zgodba zveni naravnost neverjetno, a je žal še kako resnična. "Če verjamete ali ne - ena čebula, en evro," so besede, s katerimi so začeli zapis. "Vsi govorijo o velikih podražitvah na Jadranski obali. Od hrane in pijače do namestitve. Vsak dan se objavljajo šokantne izpovedi, tako domačih kot tujih gostov."
Ob tem pa še posebej izstopajo zgodbe s tržnic. Kot pravijo, številni upravičeno dvomijo o verodostojnosti raznih "non", babic in (pre)prodajalcev, ki naj bi prodajali "domače izdelke", a so ti dejansko kupljeni na veletržnicah, kjer gre za uvoženo ali industrijsko pridelano blago.
"Najnovejši primer iz Istre – natančneje iz Pulja – jemlje sapo: Slovenec je bil šokiran nad ceno domnevno domače rdeče (vijoličaste) čebule, ki se je na tržnici Veruda v Pulju prodajala po en evro za kos! In to brez računa, ker naj bi šlo za OPG (družinsko kmetijo). Ko je prispel v apartma, je čebulo stehtal na kuhinjski tehtnici in ugotovil, da je tehtala 163 gramov. To je potrdil tudi domačin iz Pulja, ki je prav tako kupil čebulo po kosu in tehtala je 152 gramov. "Čebula po en evro za kos!?! Kakšna norost je zajela ljudi. Pred dvema letoma sem isto čebulo tukaj plačal 2 do 3 kune na kos. V Konzumu je trenutno kilogram 1,29 €, v Tommyju 1,69 €/kg!" je bil jezen Istran in dodal: "Zdaj sem kupil in nikoli več ne bom kupoval po kosu, za katerega sploh ne veš, ali je res domač ali nizozemski!" Ko že omenja Nizozemsko, velja povedati, da je ta država po Španiji drugi največji evropski proizvajalec rdeče (in njenih različic) čebule. V zadnjih štirih tednih se je cena rdeče čebule na Nizozemskem gibala med 0,16 in 0,22 €/kg, medtem ko je vijoličasta čebula v veleprodaji stala med 0,31 in 0,42 €/kg. Če bi puljsko ponudbo vijoličaste čebule preračunali v kilograme, bi to pomenilo neverjetnih sedem evrov za kilogram!" Na koncu so še poudarili: "Tudi če je domača, je predraga. In pika."
Kmalu so se začeli vrstiti komentarji. Tako je neka Zagrebčanka zapisala: "Obisk tržnice Dolac ob sobotah je bil dolga leta moj tedenski ritual. Zdaj me ni bilo tam že mesece. Da bi v tej vročini domov nosila krompir po 1,5 €/kg, čebulo po 2 €/kg, solato, paradižnik in podobno, ko pa v Kauflandu vse to dobim 70 % ceneje, imajo natančne tehtnice, izberem si izdelke sama, dobim račun. Tudi te zgodbe o "domačem" ne pijejo vode – 80 % blaga je z veletržnice." Nekdo drug pa je dodal: "Na Hvaru en paradižnik stane 2,5 evra. Rekel sem: zapakirajte mi ga, grem iskat poroka za kredit, potem pa se bom vrnil."
Ena komentatorka pa je opozorila na to dejstvo: "Grozno. Zdaj pa si izračunajte, kako je živeti in preživeti ob obali za vse tiste, ki niso neposredno povezani s turizmom. Meni je ugodnejše spremljati akcije tukaj in z družino za nekaj dni oditi v tujino, kjer lahko uživamo brez občutka, da nas imajo za naivne potrošnike, ki jih je treba čim hitreje in čim bolj odreti."
Vse skupaj dovolj zgovorno priča o dejstvu, da moramo biti na dopustu še posebej previdni, ko nakupujemo hrano ali pa se odpravimo v restavracijo, kavarno ... Cene pri sosedih so sezonsko navite - in očitno se jih nejevolja gostov ne dotakne ravno preveč. Upamo, da se bo to prej ali slej spremenilo.
