Svet brez čipov se enostavno ustavi – so v vašem telefonu, avtomobilu in celo v napravah, ki varujejo našo državo. Slovenija je pravkar napovedala ambiciozen nacionalni projekt, s katerim se postavlja ob bok največjim evropskim igralcem. Z milijonskimi vložki in vrhunskim znanjem naših strokovnjakov želi doseči pomembne razvojne učinke.
Slovenija želi s sprejetim nacionalnim programom razvoja čipov in polprevodniških tehnologij do leta 2030 okrepiti svojo tehnološko suverenost, konkurenčnost in vlogo v evropskem prostoru, so poudarili na današnji novinarski konferenci v Ljubljani. Po besedah govorcev je zdaj ključna priprava konkretnega akcijskega načrta.
Na novinarski konferenci na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so predstavniki akademske sfere poudarili, da program pomeni pomemben mejnik in nov zagon za razvoj področja, ki je temelj praktično vseh sodobnih tehnologij, od umetne inteligence do komunikacijskih sistemov in nacionalne varnosti.
Dekan fakultete Marko Topič je izpostavil, da je marca sprejeti program nastal v sodelovanju več ministrstev, gospodarstva in raziskovalne sfere, ter da "odpira novo poglavje in postavlja pomemben mejnik" za Slovenijo. Za njegovo uresničitev bo potrebnih približno 165 milijonov evrov vlaganj, ki bodo imela, kot je dejal, pomembne razvojne učinke.
Po njegovih besedah je program "pravilen odgovor Slovenije na krepitev tehnološke in digitalne suverenosti" ter nadgrajuje več kot 60-letno tradicijo raziskav na tem področju.
Koordinator kompetenčnega centra za čipe in polprevodniške tehnologije KC Čip.si Janez Krč je ob tem podrobneje predstavil vsebino programa. Ta je razdeljen na tri ključne sklope, ki vključujejo pregled obstoječega stanja v Sloveniji, opredelitev ciljev ter mehanizmov spremljanja in prilagajanja ukrepov.
Najpomembnejše akcijske usmeritve
Med akcijskimi usmeritvami je izpostavil predvsem odpravo ključnih ozkih grl na področju, kot so zastarela raziskovalna infrastruktura, nezadostno financiranje raziskav in inovacij ter potreba po bolj sistematičnem pridobivanju in izobraževanju kadrov. Področne usmeritve po njegovih besedah zajemajo celotno razvojno verigo čipov, od njihovega načrtovanja in prototipiranja do testiranja in naprednih postopkov pakiranja.
Slovenija pri tem sicer ne cilja na množično proizvodnjo čipov, ampak program usmerja razvoj v nišne segmente z visoko dodano vrednostjo, kot so na primer optoelektronika, razvoj senzorjev in razvoj naprednih generacij čipov, vključno s fotonskimi in kvantnimi.
Globalni trg polprevodnikov po Krčevih besedah raste za več kot sedem odstotkov letno, v prihodnjem desetletju pa naj bi presegel vrednost tisoč milijard evrov. EU trenutno ustvari približno deset odstotkov svetovne proizvodnje čipov, z evropskim aktom o čipih pa želi ta delež do leta 2030 povečati na 20 odstotkov, je predstavil. "To je ambiciozen cilj," je opozoril.
Vzpostavitev kompetenčnega centra za čipe
Slovenija želi k temu prispevati z lastnim programom, ki predvideva tudi konkretne ukrepe. Med njimi so vzpostavitev in nadgradnja kompetenčnega centra, krepitev raziskovalne infrastrukture ter oblikovanje visokotehnološkega stičišča, ki bo povezovalo obstoječe institucije.
Kompetenčni center za čipe, ki je že začel delovati, je namenjen predvsem podpori podjetjem in raziskovalcem z izobraževanji, strokovnim svetovanjem ter povezovanjem z evropskimi partnerji. Vključen je v mrežo približno 30 tovrstnih centrov po Evropi, njegova skupna vrednost pa znaša okoli štiri milijone evrov.
Prorektor Univerze v Ljubljani Gregor Dolinar je opozoril, da so krize, kot je bila pandemija covida-19, razkrile ranljivost Evrope zaradi odvisnosti od tujih dobaviteljev čipov. "Sodobni svet brez čipov se lahko enostavno ustavi," je dejal in dodal, da želi Slovenija s programom zmanjšati to odvisnost.
Po njegovih besedah bo ključno vlogo pri tem odigrala tudi univerza, zlasti pri izobraževanju strokovnjakov. "Vzgoja ustreznih kadrov je izjemno pomembna, univerza pa že vlaga v interdisciplinarne projekte, med drugim tudi na področju kvantnih čipov," je izpostavil.
