1. 1. 2021, 07:00 | Vir: STA

Slovenija v letu 2021: Kaj nas čaka na področju politike, gospodarstva, kulture in športa?

Shutterstock
Slovenija v letu 2021: Kaj nas čaka na področju politike, gospodarstva, kulture in športa? (foto: Shutterstock)

Leto 2021 bo v več pogledih prelomno, kako se bo odvilo, pa je na več segmentih še vprašanje. Pričakovati je namreč ključne in odločilne korake v boju s pandemijo covida-19, ki narekuje tempo dogajanja ne le na zdravstveni, pač pa tudi na politično-odločevalski in družbeni ravni življenja.

Veliko si je obetati od začetka uporabe cepiv, obenem pa bo to tudi čas, ko se bodo razkrile vse slutene in neslutene posledice koronske krize - od poslabšanja socialnega položaja do slabše širše zdravstvene slike zaradi večmesečnega neizvajanja preventivnih in elektivnih zdravstvenih dejavnosti ter pričakovanega podaljšanja že prej predolgih čakalnih dob. Mnogi opozarjajo tudi na spremembe v družbi, ki se obetajo kot posledica družbene osamitve, pomanjkanja socializacije pri mladih, rasti nasilja v družini ...

Leto 2021 naj bi prineslo tudi dokončne odgovore o načinu in obliki izvajanja dolgotrajne oskrbe, saj je koronska kriza dokončno razgalila potrebe po učinkovitejšem sistemu skrbi za starejše. Prav tako naj bi končno zeleno luč DZ dobil predlog za oblikovanje demografskega sklada, s katerim se bo vse državne naložbe združilo pod eno streho s ciljem lažjega odzivanja države na pričakovane demografske spremembe v prihodnosti.

Vse to so so izzivi, ki jih bo morala v letu, ko bo Slovenija praznovala 30 let samostojnosti in bo predsedovala Svetu EU, nasloviti vladajoča politika. Katera vlada bo to, ali vlada Janeza Janše ali morda kakšna druga, pa je še vprašanje, na katerega bi odgovor lahko dobili že v tem letu.

Politična razmerja pa bodo pomembna tudi pri vsebinskih vprašanjih. Med drugim bo morala politika strniti vrste pri iskanju ustavnega sodnika in udejanjanju ustavne odločbe o volilni zakonodaji, s čimer že zamujamo.

Eden od izzivov je tudi izvedba izobraževalnega procesa, ki zaradi epidemije večji del šolskega leta poteka na daljavo. Kakšne bodo posledice na učni uspeh in psihofizično sliko šolajoče mladine, se bo pokazalo do konca šolskega leta.

Od politike pa bo, kot kaže, odvisno tudi urejanje položaja medijev. Med drugim je pod vprašanjem financiranje in s tem obstoj Slovenske tiskovne agencije, ki bo praznovala 30 let, mandat poteče direktorju Radiotelevizije Slovenija. Še vedno pa je v čakalnici tudi paket medijskih zakonov, ki je v letošnjem letu sprožil precej pomislekov in nasprotovanj v medijskih vrstah.

Na področju obrambe se obeta razjasnitev glede dopustnosti referenduma o 780-milijonskem naložbenem načrtu v Slovensko vojsko, pa urejanje nezakonitih migracij in azilne politike.

Nenazadnje pa bodo oči javnosti uprte tudi v preiskave Komisije za preprečevanje korupcije, ugotovitve Računskega sodišča in delo dveh parlamentarnih preiskav o nabavah opreme, potrebne v epidemiji covida-19.

Gospodarstvo

Gospodarska aktivnost v letu 2021 bo močno odvisna od epidemiološke slike doma in po svetu. Kako globok bo padec gospodarskih aktivnosti predvsem v prvem četrtletju 2021 in kakšna bo učinkovitost ukrepov za blažitev gospodarsko-socialnih posledic epidemije, bosta ključna dejavnika, ki bosta narekovala hitrost gospodarskega okrevanja. Globalno gospodarstvo bi se lahko na predkoronsko raven vrnilo do konca leta, Slovenija pa najbrž šele tekom leta 2022.

Od najnovejših makroekonomskih napovedi bo tudi odvisno, ali bo vlada morala v začetku leta 2021 pripraviti rebalans proračuna. Ob morebitnem nadaljevanju zaostrenih razmer bo vlada bržkone gospodarstvu, predvsem storitvenim dejavnostim, ki so najbolj prizadete, na pomoč prihitela še s kakšnim protikoronskim svežnjem ukrepov. Slovenija si veliko obeta od koriščenja finančnih sredstev v okviru svežnja za obnovo Evrope, v nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost, ki ga mora Slovenija tako kot vse članice posredovati v Bruselj do konca aprila, so zajeti tudi ključni projekti.

V letu 2021 naj bi po napovedih zaživele nekatere spremembe na davčnem in gospodarskem področju, ki jih je nakazala posebna vladna skupina. Zaživel naj bi tudi demografski sklad, s katerim se bo vse državne naložbe združilo pod eno streho. Ob vendarle pričakovani stabilizaciji gospodarskih razmer je pereča raven socialnega dialoga, ki ga je hitro sprejemanje ukrepov v času koronske krize močno načelo. Vendarle bi se lahko začela pogajanja za sklenitev novega socialnega sporazuma, ki jih je zamaknila koronska kriza.

Zagotovo bo v letu 2021 živahno na področju infrastrukture. Stekla naj bi glavna dela pri projektu drugega železniškega tira Divača-Koper, nadaljevala se bodo dela na drugi cevi karavanškega predora, pričakovati je tudi intenziviranje gradbenih del na tretji razvojni osi. V letalskem sektorju se po umiritvi pandemije pričakuje postopna vrnitev letalskih prevoznikov na Brnik, država jih privablja tudi s subvencijami, še pred predsedovanjem Slovenije Svetu EU naj bi bil dokončan tudi nov potniški terminal na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. Konec leta naj bi zaživele tudi elektronske vinjete.

V bančno-zavarovalnem sektorju je med glavnimi skrbmi možnost rasti obsega slabih posojil zaradi šibke gospodarske aktivnosti, medtem ko bi realni sektor lahko trčil na likvidnostne težave. Mercator naj bi vendarle prenesli na skupino Fortenova, v Velenju pa naj bi zaživela nova Hisensova tovarna televizorjev. Jeseni naj bi v Dubaju vendarle izvedli svetovno razstavo Expo, na kateri bo sodelovala tudi Slovenija. Država bo po napovedih na dražbi ponudila frekvence, namenjene tudi uvajanju tehnologije 5G.

Po lanskem sprejemu Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta je pričakovati odločitev o energetski usmeritvi Slovenije, vključno s premislekom o nadaljnji rabi jedrske energije in opustitvi rabe premoga. Pripravljena naj bi bila tudi dokumentacija za energetsko izkoriščanje srednje Save, na spodnji Savi pa naj bi vendarle stekla gradnja HE Mokrice. Po novelaciji zakona o varstvu okolja, ki je ponudil prehodne rešitve za ravnanje z odpadno embalažo, je pričakovati sistemsko ureditev te problematike. Stanovanjsko problematiko naj bi reševal nov stanovanjski zakon, končalo naj bi se tudi množično vrednotenje nepremičnin. Po doseženem dogovoru o skupni kmetijski politiki na ravni EU bo na kmetijskem področju v ospredju priprava strateških dokumentov, s katerimi bodo naslovili uresničevanje novih ciljev.

Zunanja politika

Slovenija bo v drugi polovici leta, od 1. julija do 31. decembra, predsedovala Svetu EU. To bo njeno drugo predsedovanje, ki pa bo vendarle drugačno od tistega leta 2008. Vloga predsedujoče države je manjša, saj je unija z lizbonsko pogodbo dobila stalnega predsednika Evropskega sveta in visokega zunanjepolitičnega predstavnika, s tem pa sta se zmanjšala vloga in vidnost voditelja in zunanjega ministra predsedujoče države. Predsedstvo sicer še vedno vodi sestanke devetih od desetih konfiguracij Sveta EU, torej tudi zasedanja vseh ministrov, razen zunanjih. Zato bo predsedovanje za državo vseeno precejšen zalogaj, sploh v luči pandemije covida-19, saj ni jasno, v kakšnem obsegu bodo dogodki potekali v živo in koliko na daljavo. Slovenija za čas predsedovanja načrtuje več visokih dogodkov v Sloveniji, med drugim neformalni vrh voditeljev EU, ki bi mu sledil vrh EU-Zahodni Balkan. Kot svoje prioritete je opredelila prizadevanja za odpornejšo EU, gospodarsko prenovo po pandemiji, unijo vrednot na temelju vladavine prava ter varno EU.

V začetku jeseni bo Slovenija tradicionalno organizirala blejski strateški forum, ki zadnja leta velja za največji zunanjepolitični dogodek v državi. Že v iztekajočem se letu bi moral predsednik republike Borut Pahor gostiti vrh ob deseti obletnici pobude Brdo-Brioni, a je bil ta zaradi pandemije dvakrat preložen. Pahor upa, da bo mogoče srečanje izvesti v prvih mesecih leta 2021.

Zunanji minister Anže Logar je po prevzemu položaja napovedal ambicioznejšo zunanjo politiko. Odnosi s Hrvaško, ki so pred tem dominirali v zunanji politiki, so se umaknili v ozadje. Odnosi med Ljubljano in Zagrebom so se sicer otoplili, a napovedana tiha diplomacija doslej ni privedla do zbližanja stališč glede uresničitve arbitražne razsodbe o meji. Hrvaška in Italija bosta sicer predvidoma januarja skupaj razglasili svoji izključni gospodarski coni v Jadranu, skupaj s Slovenijo pa naj bi nadaljevali pogovore o celoviti zaščiti Jadrana.

V letu 2021 se obetajo menjave na čelu tretjine diplomatsko-konzularnih predstavništev Slovenije po svetu, med drugim na Dunaju in v Berlinu. Večina menjav je predvidena poleti.

Kultura

Kulturna politika bo v novo leto stopila z veljavnostjo zakona o kulturnem evru. Z njim naj bi bila kultura, kot so napovedovali ob sprejetju zakona, med letoma 2021 in 2027 predvidoma bogatejša za 122,6 milijona evrov. V letu 2021 naj bi ta sredstva znašala 9,3 milijona evrov. Sredstva se bodo med drugim prelila v sanacijo najbolj ogroženih in najpomembnejših kulturnih spomenikov v lasti države in lokalnih skupnosti, v ureditev osnovnih prostorskih pogojev in nakup opreme za javne zavode, ohranjanje in obnovo najbolj ogrožene in najpomembnejše slovenske filmske, glasbene, baletne in plesne dediščine ter hrambo digitalnih kulturnih vsebin.

Tako odločevalci v kulturni politiki kot ustvarjalci se bodo soočili s posledicami epidemije covida-19 ter reševanjem položaja, v katerem se je znašel sektor, sploh samozaposleni. Zaenkrat je še nejasna usoda številnih velikih kulturnih dogodkov tako doma kot v svetu. Med večjimi, ki naj bi jih gostila Slovenija, je tudi glasbeni festival Europa Cantat, osrednji kulturni dogodek ob predsedovanju države Svetu EU.

Leto 2021 bo prineslo tudi nekatere obletnice, med njimi 300. obletnico Škofjeloškega pasijona, vrhunec bodo prireditve zaradi epidemije dosegle leta 2022, leto 2021 je razglašeno tudi za leto skladatelja Josipa Ipavca (1872-1921) in pisatelja Josipa Jurčiča (1844-1881). V prihodnjem letu bo med drugim minilo tudi 200 let od ustanovitve prvega slovenskega muzeja, takratnega Deželnega muzeja za Kranjsko, zdajšnjega Narodnega muzeja Slovenije.

Šport

Vrhunski šport se v času epidemije novega koronavirusa nadaljuje tudi v Sloveniji pod prilagojenimi pogoji. V letu, ko bo Olimpijski komite Slovenije praznoval svoj 30. rojstni dan bodo slovenski športniki lovili olimpijske medalje in številne vrhunske uspehe na mednarodni sceni. Vse oči športnega sveta bodo poleti uprte v Tokio in prestavljene olimpijske igre. Nogometni navdušenci bodo na svoj račun prišli z evropskim prvenstvom.

Slovenija bo v letu ob tem gostila več velikih mednarodnih športnih dogodkov. V februarju se bodo na Pokljuki zbrali najboljši biatlonci na svetovnem prvenstvu, mesec kasneje pa bo v štirih mestih v Sloveniji potekal prvi del evropskega prvenstva v nogometu do 21 let, ki ga bo Slovenija gostila skupaj z Madžarsko. Ta bo svoj zaključek doživel v juniju s finalom v Ljubljani. V Sloveniji bodo potekale tudi stalnice med mednarodnimi športnimi tekmovanji. Februarja bo v Mariboru Zlata lisica, marec pa bo v zaključku zimske sezone prinesel pokal Vitranc v Kranjski Gori in finale svetovnega pokala smučarjev skakalcev v Planici.

Izredno zanimanje v slovenski javnosti bo v letu 2021 znova poželo kolesarstvo, kjer bodo slovenski tekmovalci branili številne odmevne zmage in vodilni mesti na svetovni lestvici. Največja kolesarski dirka tu, dirka po Sloveniji, po lanski odpovedi zaradi pandemije še čaka na dokončni termin, se pa pričakuje, da bo tudi slovita dirka po Italiji vsaj za hip prečkala slovensko ozemlje. Tudi severnoameriška košarkarska liga NBA bo imela močno slovensko noto, saj bosta svoja znanja v njej razkazovala zvezdnika Luka Dončić in Goran Dragić.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.