12. 12. 2019, 11:27 | Vir: STA

Slovenija v Madridu pozvala k ambicioznejšim podnebnim ukrepom

profimedia

Slovenija se je kot članica Zelene skupine na podnebni konferenci v Madridu pridružila pozivu k ambicioznejšim podnebnim ukrepom oziroma družnemu prizadevanju za učinkovitejši odziv na okoljske izzive, so sporočili z ministrstva za zunanje zadeve.

"Države članice Zelene skupine smo v skupni izjavi izpostavile potrebo po celovitem upravljanju z vodnimi viri in po boljšem razumevanju vplivov podnebnih sprememb na vodno varnost ter se zavzele za uporabo vode kot inštrumenta za krepitev miru in sodelovanja," so v sporočilu za javnost zapisali na zunanjem ministrstvu.

Kot so dodali, so pozvali k spremembi nevzdržnih vzorcev proizvodnje in potrošnje ter se zavzeli za prehod v krožno gospodarstvo.

V tej luči so pozdravili sklepe Mednarodnega panela za vire (IRP) z nedavnega zasedanja na Bledu, ki poudarjajo, "da je socialno pravičen prehod v uspešno podnebno nevtralno gospodarstvo v najboljšem interesu te in prihodnjih generacij".

V skupini so se zavzeli tudi za sprejem ambicioznih ukrepov za prilagajanje in blaženje učinkov podnebnih sprememb v okviru podnebne konference COP25, ki te dni poteka v španski prestolnici.

Na ministrstvu so izpostavili še, da članice Zelene skupine ostajajo zavezane prehodu na obnovljive vire energije, da bodo še naprej vlagale v energetsko učinkovitost in tehnološki napredek na področju rabe energetskih virov, hkrati pa pospešile prenos tovrstnih tehnologij v države v razvoju.

V Zeleni skupini so poleg Slovenije še Islandija, Kostarika, Singapur, Zelenortski otoki in Združeni arabski emirati.

Temeljni namen konference, ki se je začela minuli ponedeljek, je dokončno oblikovanje knjige pravil za začetek izvajanja pariškega podnebnega sporazuma. V njej naj bi bila navodila za pripravo in dopolnjevanje podnebnih ciljev (t. i. nacionalno določenih prispevkov) za pogodbenice pariškega sporazuma, pravila za spremljanje in poročanje o doseganju ciljev ter izvajanju ukrepov za petletna obdobja, pravila za področje zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in prilagajanja na podnebne spremembe ter vsebine glede pomoči državam v razvoju - tako finančne kot v obliki prenosa tehnologij.

Pariški sporazum iz leta 2015 za cilj določa, da se dvig povprečne globalne temperature ohrani znatno pod dvema stopinjama Celzija v primerjavi s predindustrijskim obdobjem, obenem pa poziva k prizadevanjem za 1,5 stopinje. Do danes je sporazum ratificiralo 187 pogodbenic.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord