Za nekatere je fazaniranje na prvi dan šolskega leta zabaven vstop v svet srednješolcev, za druge obred, pri katerem se meja med tradicijo in pretiravanjem hitro zabriše. Med flomastri, spreji, jajci in moko se zato zastavlja vprašanje: kje se konča sprejem novincev in začne pretiravanje?
View this post on Instagram
Prvi šolski dan naj bi dišal po novih zvezkih, šolskih potrebščinah in začetku novega poglavja. Toda če se boste okoli poldneva znašli na Čopovi ulici ali Prešernovem trgu v Ljubljani, pa boste morda prej zavohali barvo v spreju. Med množico bodo dijaki prvih letnikov, ki jim starejši pravijo fazani. Nekateri bodo navdušeno nastavili roko za črko F, drugi pa se bodo spraševali, kako rešiti bele superge, lase in novo jakno.
Čeprav se o fazaniranju govori vsako leto, se redkeje vprašamo, kako ga doživljajo mladi. Manjša anketa med 34 sodelujočimi je pokazala, da si jih največ za prvi šolski dan želi druženja s prijatelji, obmetavanja z jajci pa kot najboljšega načina sprejema ni izbral nihče. Morda težava torej ni v tem, da so mladi preobčutljivi za tradicijo, ampak da je ta medtem nekoliko zamenjala rekvizite.
Fazaniranje: od "frrrr" do industrijskega spreja
Fazaniranje je neformalni obred sprejema dijakov prvih letnikov v srednješolsko skupnost. Njegov namen naj bi bil preprost: označiti prehod iz osnovne v srednjo šolo, novince povezati s starejšimi dijaki in začetek novega obdobja spremeniti v posebno izkušnjo. Črka F na roki, licu ali majici naj bi sporočala predvsem: dobrodošel, zdaj si eden izmed nas.
Kako dolgo je običaj prisoten, ni povsem jasno. Domneve, da sega v čas Avstro-Ogrske, nimajo zanesljive zgodovinske podlage, po pričevanjih, ki jih je povzel Dnevnik, pa spomini na starejše dijake, ki so za novinci sikali "frrrr" in jih imenovali fazani, segajo vsaj v povojno obdobje. Nekoč so bili torej dovolj vzklik, nerodna naloga ali simbolična črka, danes pa je ponudba, če ji lahko tako rečemo, precej širša.
Nacionalni inštitut za javno zdravje je vprašalnik o fazaniranju poslal 156 srednjim šolam, odgovorilo jih je 118. Skoraj dve tretjini sta potrdili, da so njihovi prvošolci ob vstopu v srednjo šolo popisani z različnimi sredstvi. Najpogosteje gre za alkoholne flomastre, kemične svinčnike in ličila, pojavljajo pa se tudi moka, jajca, kečap, spreji za kovine, korekturna sredstva in celo gasilni aparati. Očitno se starejši dijaki včasih težko odločijo, ali sprejemajo nove sošolce ali preizkušajo evakuacijski načrt.
Seveda ni vsako fazaniranje enako. Nekatere šole organizirajo kvize, igre in izzive, ki novince dejansko povezujejo, drugje pa se dogajanje preseli na ulice, kjer je pravil manj, pločevink pa nekoliko preveč. Podobne zgodbe ne prihajajo samo iz Ljubljane: dijakinja s Ptuja je leta 2025 opisala, da so jih starejši dijaki pričakali s spreji, po katerih so ostala uničena oblačila in težko odstranljiva barva v laseh.
Težava tako ni samo v tem, da je nekdo popisan, ampak predvsem, s čim. Spreji za kovino, beton ali avtomobilske dele so lahko dostopni že za okoli deset evrov, njihova cena pa je pogosto primerljiva s kozmetičnimi spreji za lase. Razlika je vendarle bistvena: eden je namenjen človeku, drugi predmetu. Če na izdelku piše, da je primeren za platišča, je to praviloma dovolj dober znak, da ga ne bi smeli preizkušati še na sošolkinem čelu.
"Dokler vsi uživajo": kaj si o fazaniranju mislijo mladi?
O fazaniranju pogosto govorimo, kot da vsi dijaki komaj čakajo, da bodo prvi šolski dan pobarvani od glave do pet. Odgovori mladih kažejo drugačno sliko. V anketi je sodelovalo 34 mladih, večinoma bodočih prvošolcev, pri vprašanju o najboljšem načinu sprejema pa so lahko izbrali več odgovorov. Največ, 21, jih je izbralo druženje s prijatelji, 17 risanje črke F po telesu, 14 risanje s spreji, dva obmetavanje z moko, petim pa fazaniranje sploh ni všeč. Obmetavanja z jajci ni izbral nihče.
Nekaterim tradicija veliko pomeni. Ena izmed anketiranih si želi, "da se vsi ful poštekamo in da me pofazanjo, obvi", druga pa je zapisala: "Samo fazaniranje. Od šolskega dela mi gre na bruhanje." Toda tudi med navdušenimi se pojavljajo jasne omejitve. "Starejši te malo popišejo, vendar ne preveč," je odgovorila ena od sodelujočih, druga pa je opozorila: "Vse je okej, samo ne pobarvati mojih las in superg."
Anketa ni reprezentativna za vse slovenske dijake, vendar pokaže, da vsi mladi fazaniranja ne doživljajo enako. Številni si želijo druženja, smeha in tradicije, vendar brez agresivnih sprejev, uničenih oblačil in občutka, da nimajo izbire. Ena od sodelujočih je mejo opisala preprosto: fazaniranje je zabavno, "dokler vse osebe uživajo". Drugi odgovor je bil še bolj neposreden: meja je prestopljena, "ko ti je neprijetno".
Prvi šolski dan že sam po sebi prinaša negotovost zaradi novega okolja in vključevanja med sošolce. "Strah me je, da se ne bom mogla vključiti," je zapisala ena od anketiranih. Če mladega človeka skrbi že, ali bo našel prijatelje, bo skupini starejših dijakov težje rekel ne. Prav zato je pomembno razumeti, da soglasje za črko na roki ni tudi soglasje za barvo v laseh.
"To je prišlo v vode ekstremizma"
Skrbi nimajo samo mladi. Oče 14-letnice, ki bo srednjo šolo začela obiskovati prihodnje leto, pravi, da ga prizori zadnjih let že vznemirjajo: "To ni nekaj, kar je v mejah normale. To je prešlo v vode ekstremizma. Čeprav gre moja hčerka v srednjo šolo šele naslednje leto, me že zdaj skrbi, kakšna bo prišla domov. Ne le da bodo oblačila, za katera smo odšteli kar nekaj denarja, verjetno uničena, posledice lahko nosi tudi njeno zdravje, saj se mi to za kožo res ne zdi zdravo."
Njegove besede odpirajo vprašanje, kdo na koncu plača posledice "zabave". Če se na novo torbo, jakno ali superge prime industrijska barva, strošek pride domov skupaj z dijakom. Ena od mladih je zato povedala, da bo oblekla "neke stare, ampak cute cote", ki jih bo nato preprosto vrgla stran. Praktična rešitev, ki pa hkrati pokaže, kako samoumevno je postalo pričakovanje, da bodo oblačila prvi šolski dan uničena.
Oče opozarja tudi na uporabo hrane: "Slišal sem tudi za uporabo hrane pri tem obredu, kar mi absolutno ni všeč, še zlasti ob suši in skrbeh zaradi upada pridelkov." Podobno razmišljajo tudi mladi, med katerimi je ena od sodelujočih zapisala: "Zabavno je, dokler so samo napisi. Mejo se prestopi z jajci, moko in spreji."
Po podatkih Statističnega urada je leta 2024 v Sloveniji nastalo 168.318 ton odpadne hrane oziroma približno 79 kilogramov na prebivalca. Fazaniranja s temi količinami ni mogoče neposredno povezati, saj podatkov o tem ni, vseeno pa ostaja vprašanje, kakšno sporočilo mladim pošiljamo, če jih učimo odgovornega odnosa do hrane, nato pa prvi šolski dan spremljamo jajca na asfaltu. Kilogram moke bi imel gotovo večji smisel pri humanitarni organizaciji kot pod metlo mestne čistilne službe.
Kako domov brez barve v laseh in panike v kopalnici?
Na vprašanje, kako bodo po fazaniranju odstranili sprej, moko ali jajca, so mladi odgovarjali precej optimistično: "Z milom in vodo", "Nimam blage" ali "Uf, bom se pomoje petkrat stuširala, sčasoma bo že šlo dol." Tehnični spreji žal pogosto ne delujejo po načelu, da se madež sam odloči oditi, če ga dovolj dolgo ignoriraš. Grafitar Tibor Anželj opozarja: "Iz oblačil barva ne gre skoraj v nobenem primeru. Če si želite barvne preobrazbe, poiščite oblačila, ki vam jih ne bo škoda. V najslabšem primeru boste ostali fazani cel prvi teden septembra."
NIJZ odsvetuje uporabo izdelkov, ki niso namenjeni stiku s kožo, in opozarja, da so nekateri dijaki barvo odstranjevali celo z acetonom in bencinom. Agresivna topila, močno drgnjenje in zelo vroča voda lahko kožo dodatno razdražijo, zato je smiselneje začeti z mlačno vodo, milom in nežnim čiščenjem. Če se pojavijo bolečina, pekoč občutek, rdečina ali druge težave, je treba poiskati strokovni nasvet. Posebej previdni naj bodo mladi s kontaktnimi lečami, občutljivo kožo, astmo ali drugimi težavami z dihali.
"Če ste tip človeka, ki ga spreji ne motijo, vam želim čim lepše praznovanje, ampak vam polagam na srce, da vam barva ne pride v usta, nos ali oči. V nasprotnem primeru čim prej poiščite zdravniško pomoč," poudarja Anželj. Če barva pride v oči, jih je treba previdno izpirati z vodo in odstraniti kontaktne leče, če je to mogoče brez dodatnih težav. Ob težkem dihanju, izraziti reakciji ali resnejši poškodbi je treba poklicati 112.
Prvi šolski dan je že sam po sebi dovolj pomemben, da za dober spomin ne potrebuje jajc, moke ali industrijskih sprejev. Mladi so v anketi jasno povedali, kaj si v resnici želijo: druženja, novih poznanstev in občutka, da nekam pripadajo. Fazaniranje lahko vse to ponudi, vendar le, če spoštuje meje vsakega posameznika. Tradicije zato ni treba opustiti, temveč jo ohraniti takšno, kot bi morala biti: zabavno, vključujočo in prijazno do vseh. Črka F na roki lahko ostane simbol novega začetka, vendar naj najpomembnejša sled prvega šolskega dne ne bo barva, ki se je ne da sprati, temveč prijateljstva, ki se šele začenjajo.
