V globinah starodavnih grobišč so znanstveniki naleteli na odgovor, ki je stoletja buril človeško domišljijo.
Več kot tisoč let so zgodovinarji in znanstveniki ugibali, kaj je sprožilo prvo znano pandemijo človeštva, tako imenovano Justinijanovo kugo, poimenovano po bizantinskem cesarju, ki je vladal v šestem stoletju. Po ocenah je bolezen med letoma 541 in 750 terjala življenje med 25 in 100 milijoni ljudi, toda njen pravi izvor je dolgo ostajal zavit v tančico skrivnosti.
Zdaj je mednarodna ekipa raziskovalcev razkrila ključno uganko. V interdisciplinarni študiji, ki jo je predstavila univerza Južne Floride, so prvič neposredno dokazali, da je za pandemijo odgovorna bakterija Yersinia pestis. Znanstveniki so sekvencirali genski material iz osmih človeških zob, izkopanih iz množičnega groba pod nekdanjim rimskim hipodromom v Jerashu, le 320 kilometrov od starodavnega Pelusiuma v Egiptu, za katerega zgodovinski viri domnevajo, da je bil epicenter izbruha.
Analiza je pokazala, da so imeli vsi pokojniki skoraj identične seve bakterije, kar potrjuje, da je kuga dejansko divjala v osrčju Bizantinskega cesarstva med letoma 550 in 660. "Stoletja smo se zanašali na pisane zapise, ki opisujejo uničujočo bolezen, a trdnih bioloških dokazov ni bilo," pojasnjuje raziskovalec Rays H.Y. Jiang. "Naši rezultati zapolnijo manjkajoči kos sestavljanke in odpirajo prvi genetski pogled na to, kako je pandemija razsajala v samem jedru imperija," je dodal.
Bakterija Yersinia pestis je znana tudi kot povzročitelj črne smrti, ki je v 14. stoletju izbrisala do polovice evropskega prebivalstva.
