Aljaž Berginc je izkušen nepremičninski posrednik iz Maribora in nekdanji državni rekorder v pomnjenju decimalk števila π. Z njim smo se pogovarjali o trenutnem stanju nepremičninskega trga v Sloveniji.
Aljaž, verjetno najtežje, hkrati pa tudi eno najpogostejših vprašanj, ki si ga ljudje danes zastavljamo, je: ali lahko pričakujemo, da se bodo cene nepremičnin v bližnji prihodnosti kdaj znižale, ali pa bodo šle samo še navzgor?
Cene nepremičnin že vse od zadnje krize leta 2008 konstantno rastejo. Rast narekujeta ponudba in povpraševanje, zadnjih nekaj let pa nanjo precej močno vpliva tudi visoka inflacija. Taktično čakanje, da se bo zgodil padec, je smiselno samo takrat, ko imamo velike presežke lastnih sredstev. Za veliko večino ljudi bo namreč morebiten padec cen le kratkoročen, v tem času pa bo najverjetneje v večji meri onemogočeno tudi pridobivanje kreditov. Posledično menim, da prej kot si uredimo lastno streho nad glavo, bolje je za nas.
Smo Slovenci morda preveč navezani na svoje nepremičnine? Ali pa je ta navezanost lahko tudi nekaj pozitivnega – znak, da doma ne dojemamo zgolj kot lastnino, ampak kot podaljšek svojega življenja?
Veliko ljudi nepremičnino čustveno povezuje s svojimi doživetji, sorodniki, živalmi in ostalimi ljubimi elementi svojega življenja. Vendar pa prevelika navezanost na materialno lastnino pri prodaji večinoma vodi v napake, ki niso zgolj tehnične, ampak tudi finančne.
Menim, da moramo pri prodaji znati doživetja in čustva v mislih ločiti od same stavbe, predati nepremičnino brez tega "bremena" ter svoje občutke odnesti s seboj v nov dom. Morda se sliši nenavadno, ampak pogosto se srečamo s situacijo, ko prodajalci s svojimi čustvi podzavestno "odženejo" potencialne kandidate. Ti se iz neznanega razloga precej težje odločijo za nakup, ko zaznajo, koliko trenutnemu lastniku nepremičnina v resnici še vedno pomeni, čeprav je naprodaj.
Ali zaradi visokih cen nepremičnin v Ljubljani in zahodni Sloveniji opažaš, da se vse več kupcev ozira proti vzhodnemu delu države, kjer so nepremičnine praviloma dostopnejše?
Vsekakor. To je opazno predvsem med investitorji, ki so ugotovili, da enak znesek kot v Ljubljani ali na Gorenjskem, v podravski regiji dobijo skoraj dve identični stanovanji, medtem ko je razlika v najemnini zgolj nekje 30-40 %.
Ali opažaš tudi večje povpraševanje po nepremičninah na podeželju?
Tudi tukaj opažamo povečano povpraševanje, in sicer predvsem po kmetijah. Ogromno mladih parov in družin, ki so odraščali na podeželju, želi nadaljevati tradicijo kmetovanja. Zaradi visokega povpraševanja se solidne kmetije z večjimi zemljišči pogosto prodajo za precej visoke zneske.
Se ti zdi, da država dovolj aktivno rešuje stanovanjsko problematiko?
Država poskuša stanovanjsko politiko reševati s precej površinskimi ukrepi. Učinkovite rešitve sicer obstajajo, a žal niso hitro izvedljive, temveč zahtevajo dolgoročen in konsistenten pristop. Podjetja, ministrstva in banke bi bilo treba s takšnimi in drugačnimi ukrepi spodbuditi k temu, da ponovno zapustijo Ljubljano, kot je bilo to v navadi pred desetimi ali dvajsetimi leti.
S tem ne bi zgolj začeli reševati stanovanjske problematike, ampak bi razbremenili tudi promet, prihranili čas državljanom iz oddaljenih krajev, razpršili delovna mesta, znižali povpraševanje po nepremičninah v osrednji Sloveniji, ga povišali drugod in predvsem spodbudili gradbince, da začnejo graditi tudi izven največjih mest. Ukrepi torej obstajajo, potrebna je le konsistentnost in zavzetost vodilnih za razvoj izven osrednje Slovenije.
- Preberite si tudi: So bila stanovanja v Titovi Jugoslaviji res brezplačna? Strokovnjakinja razkrila osupljivo resnico (ni bilo vse tako lepo, kot mislijo nostalgiki)
Kaj bi se moralo nujno spremeniti, da bi mladi lažje prišli do doma?
Rasti cen nepremičnin verjetno ni mogoče povsem zaustaviti, saj gre za globalni izziv, ki ga poganja visoka inflacija. Menim pa, da bi morali mladi dobiti subvencionirane kredite za nakup svoje prve nepremičnine, saj to državo stane minimalno, mladim pa omogoči, da z zmernim obrokom kredita pridejo do lastne strehe nad glavo. Ne pozabimo, da približno tretjino obroka kredita nanesejo ravno obresti. Od prvega nakupa nepremičnine naprej je vse bistveno lažje, saj ravno to zahteva največ odrekanja, kar mlade pare in družine v njihovih najboljših letih znotraj trenutnega sistema preprosto preveč obremeni.
Ali mladi še vedno sanjajo o lastnem domu ali se vedno bolj pogosto sprijaznijo z najemništvom? Se danes sploh še splača kupiti stanovanje ali je bolj smiselno ostati v najemu?
Mladi, ne glede na finančno situacijo, še vedno intenzivno iščejo takšne in drugačne rešitve za nakup lastne nepremičnine. Nekateri dobijo dediščino, nekateri si denar izposodijo od staršev, tisti v zadnji skupini pa se preprosto zakreditirajo do vratu. Zelo redko kdo od mladih kupi nepremičnino brez večjih finančnih izzivov.
Osebno menim, da je po nakupu prve nepremičnine smiselno poseči čim prej, in sicer takoj, ko okvirno vemo, kaj in kje bomo delali ter s kom želimo živeti. Splošno gledano se nepremičnine najverjetneje ne bodo občutno pocenile, je pa res, da kupna moč celotne populacije že več kot 5 let strmo pada, in to ne samo v Sloveniji, temveč po celotni Evropi.
View this post on Instagram
Opažaš, da starši pogosto financirajo nakup stanovanj za svoje odrasle otroke?
To se vsake toliko časa zgodi, a gre bolj za izjemo kot pravilo. Starši običajno pomagajo pri kakšni ari, renovaciji ali opremi stanovanja, medtem ko mladi v glavnini še vedno sami nosijo glavno finančno breme nakupa.
Se ti zdi, da stanovanjska problematika vpliva tudi na duševno zdravje ljudi ali denimo na odločanje za družino?
Veliko mladih čuti hud pritisk in občutek, da so zaradi dviga cen nekaj zamudili. Ob tem pa pozabljajo, da tudi pred desetimi ali več leti ljudem ni bilo enostavno kupiti nepremičnine. Res je, nepremičnine so bile takrat cenejše, a tudi prihodki so bili nekajkrat nižji.
Kot že rečeno, pa je v teh letih močno padla predvsem naša kupna moč, saj danes za določen odstotek prihodka dobimo bistveno manj kot nekoč. Nekatere starejše generacije so pred 20 leti s povprečno plačo in zgolj minimalnim finančnim bremenom postavile hišo. Pred 10 leti je bil za kaj takega kredit večinoma že stalnica, medtem ko danes marsikdo s povprečno plačo ne more več kupiti nepremičnine niti s kreditom.
Ta padec kupne moči ni viden samo pri nepremičninah, ampak tudi pri avtomobilih, telefonih in drugih dobrinah. Naši starši nikoli niso odšteli celotne plače za nov telefon, danes pa kar nekaj boljših telefonov stane toliko kot povprečna slovenska plača. Kje so časi, ko so ljudje lahko z eno letno plačo kupili nov povprečen družinski avto!
Kaj bi rekel, da je najtežji del tvojega poklica?
Zagotovo blaženje pritiskov in usklajevanje zahtev med kupci, prodajalci, pravniki, upravnimi enotami, občinami, FURS-om in še kom. Smo prva frontna linija za vse izzive in zaplete, ki nastanejo med procesom nakupa ali prodaje. Naša naloga je, da celoten postopek speljemo od točke A do Ž, poskrbimo, da vsi dobijo tisto, kar želijo, in da se ob tem nikomur predčasno "ne zmeša" (smeh).
Kaj pa te pri delu z nepremičninami navdušuje?
Najbolj izpopolnjujoč je tisti občutek, ko ljudje opazijo in cenijo, kako zahtevno pot smo morali prehoditi, da smo prodajo uspešno izpeljali do konca. Na žalost večina tega v ozadju ne opazi, saj nam v večini primerov vse izzive uspe rešiti brez večjega vpletanja in obremenjevanja kupcev ali prodajalcev, kar pa je navsezadnje tudi naše glavno poslanstvo. Hvaležnost zadovoljnih strank je torej največja nagrada, ki jo pri svojem delu dobimo, in nam daje glavno motivacijo za vse prihajajoče izzive.
Več na: berginc.si
