Ob obletnici legendarnega vzpona je eden ključnih udeležencev izdal knjigo.
Slovenski alpinizem letos slavi pomemben mejnik. Oktobra bo minilo pol stoletja od prvega slovenskega vzpona na več kot 8000 metrov visok himalajski vrh. Eden izmed udeležencev odprave Viki Grošelj je ob 50. obletnici vzpona izdal knjigo Makalu, 8481 m. Predstavitev knjige v Ljubljani je bila tudi priložnost za srečanje udeležencev odprave.
Predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan je na novinarski konferenci v prostorih PZS odpravo označil za legendarno. "Gre za mejnik v delovanju slovenskih alpinistov v Himalaji. Pomembne dosežke v evropskem merilu so imeli slovenski alpinisti že prej, na teh temeljih pa so zrasle generacije, ki so nas postavile ob bok velikim narodom."
Čeprav je bil najmlajši udeleženec takratne jugoslovanske odprave Makalu 1975, pa je imel v njej pomembno mesto Grošelj. Predsednik PZS ga je označil za "enega ključnih udeležencev himalajskih odprav in odličnega kronista dogajanja". Njegove knjige, najnovejša je že 21. po vrsti, so našle širok krog bralcev, ne le med alpinisti.
Ob izdaji knjige se je v prostorih PZS zbralo osem udeležencev odprave
Ob Grošlju še Ivan Kotnik, Janez Dovžan, Danilo Cedilnik, Stane Klemenc, Bojan Pollak, Jože Rožič in televizijski snemalec Radovan Riedl.
Grošelj je odpravo, ta je bile še zelo številčna in je potekala v klasičnem slogu, označil za eno od pozitivnih zgodb v slovenskem in svetovnem merilu. Odprava je naletela na številne odzive tako v takratni domovini kot tudi v tujini. Dosežek je opazil tudi sloviti alpinist Reinhold Messner, ki je sam pred tem poskušal preplezati južno steno Makaluja, a neuspešno.
"Tako elegantna stena! Tako čista linija! Fascinantna smer. Idealen vzpon! Velik uspeh tovarištva in skupnega dela, ki ga Slovenci niso samo idealizirali, ampak udejanjili," je zapisal sloviti Messner, ki je vzpon uvrstil med 32 največjih svetovnih dosežkov v velikih stenah Himalaje v prejšnjem stoletju.
"Niti nam samim takrat ni bilo povsem jasno, kaj nam je uspelo. Iz leta v leto ta dosežek, s katerim smo stopili ob bok himalajskim velesilam, dobiva na pomenu," je dejal Grošelj.
Kot popolnemu himalajskemu zelencu, takrat je bil sploh prvič v Himalaji, mu je bilo dano stopiti na vrh in se tudi srečno vrniti v dolino. Doživel in preživel je vse, kar si je bilo, mlademu zagnanemu plezalcu, takrat mogoče želeti. Makalu ga je zaznamoval za vselej, je poudaril v knjigi in še enkrat ponovil danes.
Še največji pomen odprave je v tem, da so v markantni 2500 metrov visoki južni steni gore preplezali novo, prvenstveno smer. Šlo je za po besedah Grošlja eno prvih v velikih stenah osemtisočakov v tistem času. Še danes ima Jugoslovanska smer, to so člani povsem slovenske odprave poimenovali po državi, katere del so takrat bili, ugledno mesto v svetovni zgodovini himalajizma.
Knjiga Makalu, 8481 m (s podnaslovom: Prvi slovenski osemtisočak in čas po njem) Vikija Grošlja je izdala Knjigarna Buča v nakladi 1000 izvodov.
Uspeh na Makaluju je sprožil plaz vrhunskih slovenskih dosežkov v Himalaji, je še poudaril prvi mož PZS Rovan ter ob tem omenil, da slovenski dosežki odmevajo tudi v mednarodnem prostoru. Kar kažejo zlati cepini, najbolj cenjena priznanja v svetu alpinizma, ki jih prejemajo Slovenci za svoje dosežke.
