Logar je v oddaji zelo samozavestno trdil nekaj, kar očitno ne drži.
Minister za gospodarstvo Anže Logar je sinoči gostoval v informativni oddaji Odmevi na nacionalni televiziji, kjer je zagovarjal interventni zakon, v zvezi s katerim trenutno poteka zbiranje podpisov za zakonodajni referendum. Minister je ob tem izrekel nekatere trditve, ki v celoti ali deloma ne držijo, zaradi česar so lahko njegove besede izpadle zavajujoče.
Minister Logar je med gostovanjem pri voditeljici Rosviti Pesek na primer namigoval na nižje cene goriv, do katerih bi po njegovem prišlo, če bi bil interventni zakon v veljavi: "To bi zdajle prišlo zelo prav, če bi interventni zakon že veljal. Cene na bencinski črpalki, za vse, ne samo za tiste, ki je to njihova primarna dejavnost, bi bile danes cenejše," je Logar trdil v oddaji.
Interventni zakon bencina in dizla sploh ne omenja
Kljub ministrovemu vztrajanju, da bi sprejem interventnega zakona vplival na cene na bencinskih črpalkah, pa interventni zakon pogonskih goriv sploh ne omenja, ampak v 37. členu nižjo stopnjo DDV začasno določa le za energente, kot so električna energija, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo. To dodatno potrjuje tudi obrazložitev člena.
Med naštetim torej ni pogonskih goriv, kot sta bencin in dizel, zato trditev ministra Logarja, da bi bile cene na bencinskih črpalkah nižje, če bi bil interventni zakon sprejet, ne more biti resnična.
Ob tem velja poudariti, da del zakona, v katerem je govora o energentih, ukrep znižanja DDV na 9,5 odstotkov za energente predvideva le kot začasno rešitev in naj bi veljal do 31. marca 2027.
Več denarja za najemodajalce, kaj pa najemniki?
Logar je v oddaji prav tako nedvoumno poudaril, da bi bile, če bi bil interventni zakon sprejet, cenejše tudi najemnine, za kar pa v resnici ni nobenega zagotovila. 4. člen zakona sicer res znižuje obdavčitev dohodka iz naslova oddajanja stanovanj v najem, stopnja dohodnine naj bi se znižala s 25 na 15 odstotkov, oziroma pod določenimi pogoji celo na 5 odstotkov.
Vendar pa zakon prav v ničemer ne določa, da mora najemodajalec zaradi nižje davčne stopnje najemniku znižati najemnino, prav tako pa ne uvaja kakršnekoli regulacije najemnin, zato je zelo malo verjetno, da bo imel zakon dejanski neposreden učinek na zneske, ki jih najemniki plačujejo najemodajalcem.
Davčna razbremenitev se bo zelo verjetno poznala predvsem na bančnem računu lastnikov stanovanj, ki svoje nepremičnine oddajajo v najem, medtem ko bodo najemniki zelo verjetno še naprej plačevali enako visoke najmenine.
Z znižanjem DDV na hrano bi lahko zaslužili tudi trgovci
Logar je v oddaji omenjal tudi cenejšo hrano, ki se bo, če bo zakon sprejet, sicer res pocenila, a pocenitve bi lahko bile za končnega potrošnika nižje od predvidenih.
Interventni zakon v 25. členu spreminja Zakon o Davku na dodano vrednost in za del osnovnih živil znižuje posebno stopnjo DDV z 9,5 na 5 odstotkov. Vključena so živila, kot so moka, kruh, testenine, goveje, svinjsko in perutninsko meso, ribe, mleko, jogurt, poltrdi polnomastni siri, maslo, jajca, sveže sadje, zelenjava, suho sadje, brezalkoholne pijače, brezglutenski prehranski izdelki in nekatere maščobe.
Kljub temu pa zakon ne zagotavlja, da se bo nižji DDV dejansko v celoti prelil v nižjo maloprodajno ceno in bodo njegov učinek res v celoti občutili končni potrošniki. Interventni zakon namreč ne predvideva splošne regulacije maloprodajnih cen (ki je predvidena npr. pri energentih), zaradi česar se lahko zgodi, da bo šel del učinka v obliki marže tudi v žepe trgovca.
Poglejte tudi: