Spletnemu vplivnežu Aleksandru Repiću kljub vsemu verjame veliko ljudi.
Pred volilno nedeljo so veliko pozornosti pritegnile raziskave javnega mnenja, ki jih pri nas za medijske hiše izvajajo specializirane agencije za trženjske in javnomnenjske raziskave, kot so Mediana, Ninamedia in Valicon. Čeprav so tudi letos pred volitvami krožila namigovanja, da naj ankete javnega mnenja ne bi le merile, ampak tudi ustvarjale, se je z nedeljskimi volilnimi rezultati pokazalo, da meritve niso bile prav daleč od končnih rezultatov.
Prepričan o pravilnejšem rezultatu svoje ankete
Eden od najbolj glasnih nasprotnikov uradnih meritev javnega mnenja je bil dežurni upornik proti vladi Roberta Goloba na družbenih omrežjih Aleksandar Repić, ki je, čeprav za to nima kompetenc ali znanja, "ugotavljal", da naj bi se specializirane agencije za trženjske in javnomnenjske raziskave "posluževale prirejenih rezultatov", zato je ustvaril lastno spletno stran z anketami, ob tem pa izrazil prepričanje, "da bomo tako dobili najboljši približek rezultatom volitev."
"Dragi prijatelji, znanci in sledilci. Ker v zadnjih dneh ugotavljam, da se Mediana in podobne javnomnenjske ankete poslužujejo prirejenih rezultatov, vas srčno prosim, da obiščete spodnji link in odgovorite na nekaj vprašanj, po tem pa oddate svoj glas. Prepričan sem, da bomo tako dobili najboljši približek rezultatom volitev. Hvala vam," je v objavi na Facebooku zapisal Repić.
Z objavo volilnih rezultatov se je izkazalo, da Repićeva anketa, ki naj bi merila podporo političnim strankam in v kateri je sodelovalo 18.683 spletnih uporabnikov, ne bi mogla biti dlje od dejanskega stanja. Glede na rezultate, ki jih je dobil, bi namreč stranka SDS, za katero je Repić tudi neprikrito navijal, dobila neverjetnih 47,6 odstotka vseh glasov, na drugo mesto pa se je uvrstila stranka Resnica s 17,2 odstotka glasov. Pred volitvami se je sicer izkazalo, da je Repić tudi z Zoranom Stevanovićem v prijateljskih odnosih.
Na tretje mesto so se z 10,4 odstotka glasov uvrstili Demokrati Anžeta Logarja, z 9,5 odstotka je sledila predvolilna koalicija strank NSi, SLS in Fokus, kar je edini rezultat Repićeve ankete, ki se je približal dejanskemu volilnemu rezultatu. Šele na petem mestu Repićeve ankete se je znašla relativna zmagovalka volitev, stranka Gibanje Svoboda, ki naj bi bila, sodeč po tej anketi, tudi zadnja stranka, ki bi se uvrstila v parlament.
Levica bi glede na Repićevo anketo dobila 1,9 odstotka, stranka SD pa 1,5 odstotka glasov. Obe bi tako ostali daleč pod parlamentarnim pragom.
Kakšni so bili dejanski volilni rezultati?
Volilni rezultati na spletni strani Državne volilne komisije kažejo, da je po 99,99 odstotka preštetih glasovnic na letošnjih državnozborskih volitvah zmagala stranka Gibanje Svoboda z 28,63 odstotka glasov, na drugem mestu je bila SDS s 27,95 odstotka glasov. Koalicija strank NSi, SDS in Fokus je prejela 9,29 odstotka, SD 6,71 odstotka, Demokrati Anžeta Logarja 6,69 odstotka, Levica in Vesna 5,58 odstotka in stranka Resnica 5,52 odstotka glasov.
Če z volilnimi rezultati in Repićevo anketo primerjamo zadnjo predvolilno raziskavo javnega mnenja, ki jo je za Delo, Pop TV in Televizijo Slovenija izvedla Mediana in rezultate nekoliko poenostavimo, bi med verjetno opredeljenimi sodelujočimi, ki so dejali, da se bodo volitev gotovo udeležili, Gibanje Svoboda dobilo 27,8 odstotka, SDS pa 27,7 odstotka glasov. Koalicija NSi, SLS in Fokus bi dobila 8,8 odstotka, Levica z Vesno bi dobila 7,6 odstotka, Demokrati Anžeta Logarja 7,3 odstotka, SD 5,5 odstotka in Resnica 5,1 odstotka glasov.
Kaj je pomembno pri raziskavah javnega mnenja?
Na rezultate predvolilnih anket in njihove interpretacije vpliva več različnih dejavnikov, za zmanjšanje dejavnika pristranskosti pa je zelo pomembna izbira metodologije. Ključno je predvsem, da je raziskava narejena na reprezentativnem vzorcu, ki zagotavlja, da izbrana skupina ljudi odraža dejansko strukturo celotne populacije prebivalstva in pri tem upošteva ključne demografske značilnosti, kot so spol, starost, izobrazba in regija.
Če vzorec ni reprezentativen, so rezultati pristranski in zelo verjetno ne kažejo pravega javnega mnenja. Vzorec Repićeve ankete ni bil reprezentativen.
Platforma, ki jo je svojim sledilcem pod pretvezo prepričanja, da bo to "najboljši približek rezultatom volitev", ponudil Repić, je namesto reprezentativnega vzorca uporabila ne-verjetnostni (opt-in) vzorec, pri katerem udeleženci niso bili naključno izbrani, temveč so se za sodelovanje v anketi odločili sami. Vzorec tako ni temeljil na verjetnostnem računu ali vnaprej določenem seznamu celotne populacije, zato je bila Repićeva anketa pravzaprav vnaprej obsojena na pristranskost.
