STA/M.P. | 19. 12. 2022, 08:00
Slovenija želi postati družba brez tobaka, prihajajo številni ukrepi
Eden glavnih ciljev je delež kadilcev med starejšimi od 15 let s 23 odstotkov zmanjšati na 15 odstotkov.
Ministrstvo za zdravje je sprejelo dveletni izvedbeni načrt za izvajanje strategije za zmanjševanje posledic rabe tobaka "Za Slovenijo brez tobaka 2022-2030". Dolgoročna vizija strategije je, da bi do leta 2040 Slovenija postala družba brez tobaka.
To pomeni, da delež prebivalcev, starih 15 let in več, ki bo uporabljal tobačne izdelke, ne bo presegal pet odstotkov. Delež mlajših od 13 let, ki tobak kadijo vsaj enkrat na teden, pa si želijo zmanjšati na manj kot odstotek.
Kakšni ukrepi so v pripravi?
V izvedbenem načrtu so podrobneje opredeljeni ukrepi in aktivnosti za naslednji dve leti. Aktivnosti načrta sledijo strategiji in se nanašajo na oblikovanje zakonodaje, ki spodbuja nekajenje, zmanjšanje cenovne dostopnosti tobačnih izdelkov in preprečevanje začetka uporabe tobačnih izdelkov s preventivnimi programi v šolskem okolju in programi za posebej ranljive skupine otrok in mladostnikov.
Vizija je, da leta 2040 delež uporabnikov tobačnih, povezanih in drugih nikotinskih izdelkov, ki niso registrirani kot nikotinska nadomestna terapija, ne bo presegal pet odstotkov.
Rešitve tudi za pasivne kadilce
Z ukrepi bodo skušali spodbujati opuščanje kajenja s pripravo nacionalnih smernic in usposabljanjem zdravstvenih delavcev za pomoč pri opuščanju.
V načrtu je tudi zaščita pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu ter spremljanje področja.
Pri izvajanju izvedbenega načrta sodelujejo vsi pristojni ministrski resorji, organi za nadzor nad izvajanjem zakonodaje, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik in nevladne organizacije, ki delujejo na področju omejevanja uporabe tobačnih in povezanih izdelkov.
Finančna sredstva za izvajanje izvedbenega načrta so zagotovljena iz državnega proračuna, virov EU (Joint Actions), sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in sredstev proračunov lokalnih skupnosti, so zapisali na ministrstvu za zdravje.
