Problem brezdomstva v Ljubljani je večplasten.
V eni izmed ljubljanskih Facebook skupin se je te dni pojavila fotografija skupine brezdomcev, ki so si v podhodu, po navedbah avtorice v Šiški pri avtobusni postaji Kompas, uredili bivališča.
"Brezdomci so si tu uredili spalna bivališča. Tu ljudje hodijo v službo in otroci v šole na avtobusno postajo, to je zelo moteče in grdo," je pripisala avtorica. In pričakovano sprožila burno razpravo.
Del meščanov brezdomstvo razume predvsem kot vprašanje urejenosti javnega prostora – kot nekaj, kar vpliva na kakovost bivanja in vsakodnevno izkušnjo mesta. V zadnjem času jih vse več opaža, da je brezdomcev vedno več in da z njimi pada standard življenja v mestu: pritožujejo se nad umazanijo, nemiri, nadlegovanjem, pitjem in uporabo prepovedanih drog na javnih mestih. "Brezdomci so v vsakem parku, manjšem ali velikem," je pred časom zapisal nek Ljubljančan, drugi pa je opažal, da "nihče ne dela na tem, da bi rešil problem, pa zdi se mi, da jih je vedno več."
Velik problem imajo tudi stanovalci naselja na Povšetovi, kamor je občina pred časom preselila zavetišče za brezdomce. "Vstopajo v bloke, nadlegujejo stanovalce ob vhodu in izhodu iz blokov, zadržujejo se ob vozilih na parkiriških stanovalcev, spijo na avtobusnih postajah in nadlegujejo čakajoče," je bilo pred časom opisano v pritožbi na platformi Pobude meščanov, ki je dvignila veliko prahu.
Sistemski problem, ki ga nihče ne rešuje
A številni prebivalci mesta so do brezdomcev empatični in so objavo razumeli kot pritožbo nekoga, ki nima stika z realnostjo.
"Moteče in grdo je, da se ne poskrbi za ljudi ... vsak je lahko jutri v tej situaciji," je zapisal nekdo. Povečanje števila brezdomcev naj bi bil znak, da sistem ne deluje, več komentatorjev pa je opozorilo tudi, da brezdomstvo ni izbira, ampak lahko tudi posledica izgube službe, visokih najemnin, razpadov odnosov.
"Stanovanja so nedostopna, socialna pomoč nezadostna, potem pa se čudimo, da ljudje pristanejo na ulici," je zapisal eden izmed njih.
Tudi podatki kažejo, da problem ni zanemarljiv. V Sloveniji ima vsako leto izkušnjo brezdomstva ali stanovanjske izključenosti več tisoč ljudi, pri čemer velik del teh ostaja očem skrit – ostajajo pri prijateljih ali v začasnih nastanitvah.
Dejstvo je, da Ljubljana – tako kot številna druga evropska mesta – glede brezdomske problematike nima enostavne rešitve. Mestna občina se sicer zanaša na gradnjo novega centra za brezdomce in okrepljeno terensko delo, a to očitno ni dovolj. Brezdomstvo ostaja slabo izmerjeno in pogosto tudi slabo naslovljeno, hkrati pa postaja vse bolj vidno.
In prav vidnost je tista, ki sproža največ reakcij. Fotografij, kakršna je omenjena, bo v prihodnosti gotovo še več. A vprašanje je, ali bomo ob takih prizorih razpravljali le o tem, kako mesto izgleda in kaj si ob takih prizorih mislijo turisti – ali tudi o tem, zakaj tega še nismo učinkovito naslovili.
