Čeprav se cene plina na borzah spreminjajo, to še ne pomeni višjih računov za gospodinjstva.
Trg plina na veleprodajni ravni namreč kaže, da bi se lahko končne cene za gospodinjstva v prihodnje celo zniževale.
V zadnjem obdobju mediji pogosto poročajo o rasti cen zemeljskega plina na evropskih borzah, pri čemer so bila nihanja zaradi geopolitičnih razmer tudi izrazitejša. Vendar je pri tem pomembno razumeti razliko med borznimi cenami in cenami, ki jih dejansko plačujejo gospodinjstva.
Cene na borzah energentov so po svoji naravi zelo spremenljive in se lahko spreminjajo iz dneva v dan, medtem ko so cene za končne odjemalce bistveno bolj stabilne in se lahko daljše obdobje sploh ne spreminjajo. To pomeni, da kratkoročni skoki na borzah praviloma nimajo neposrednega vpliva na mesečne račune gospodinjstev.
Pomembno vlogo pri zagotavljanju stabilnih cen imajo dobavitelji plina. Njihova naloga je, da z ustreznim načrtovanjem nabave zagotavljajo stabilno in predvidljivo oskrbo. Plin praviloma kupujejo postopno in razpršeno za daljša časovna obdobja, s čimer zmanjšujejo vpliv kratkoročnih nihanj na trgih. Zato ni nič neobičajnega, da cena plina za gospodinjstva daljše obdobje ostaja enaka.
Tudi razmere na trgih ne kažejo na pritiske za zviševanje cen, prav tako nabavne cene plina ne nakazujejo razlogov za rast cen za gospodinjstva. Trenutne tržne vrednosti (na dan priprave članka, na podlagi cen na borzi TTF) nakazujejo, da se nabavne cene za leto 2026 gibljejo okoli 43 €/MWh. To so ravni, ki takšnih pritiskov ne potrjujejo.
Cene plina za prihodnja obdobja pa celo kažejo na postopno zniževanje ravni cen. Za leto 2027 se trenutno nabavne cene gibljejo okoli 34 €/MWh, v nadaljnjih letih pa še nižje. To pomeni, da trg trenutno pričakuje nadaljnje zniževanje cen v prihodnjih letih, čeprav se lahko ta pričakovanja s časom spreminjajo.
Ne glede na trenutne razmere ni pričakovati pritiska na rast cen plina za gospodinjstva. Nasprotno, razmere na trgih in cene za prihodnja obdobja nakazujejo, da bi se lahko končne cene za gospodinjstva v prihodnje celo gibale v smeri njihovega zniževanja.
Dodatno stabilnost zagotavlja tudi nedavno sprejeta Uredba o pridobitvi predhodnega soglasja k dvigu cen električne energije in zemeljskega plina za določene skupine odjemalcev, ki uvaja mehanizem predhodnega soglasja Vlade RS za morebitno povišanje cen.
Plinski sistem v Sloveniji tako tudi v trenutnih razmerah zagotavlja zanesljivo oskrbo, cene za gospodinjstva pa ostajajo bistveno bolj stabilne kot gibanja cen na mednarodnih trgih.