A. B./STA | 26. 11. 2022, 06:00

Cene stanovanj letijo v nebo, medtem mnogi Slovenci le stežka preživijo

Borut Živulović/BOBO

Rabljena stanovanja so se najizraziteje podražila v Mariboru, za kar štiri odstotke, pri čemer prestolnica zaostaja le za manj kot odstotek in pol. Medtem mnogi Slovenci živijo v razmerah, zaradi katerih morajo s svojim denarjem ravnati izjemno racionalno. 

Cene nepremičnin so v drugi polovici leta 2022 zaradi visoke inflacije narastle za kar 9,5 odstotka. "K zvišanju so največ prispevale cene novih stanovanj, ki so se v istem obdobju zvišale za 11,8 odstotka, medtem ko se cene novih družinskih hiš niso spremenile," pojasnjujejo na Statističnem uradu Republike Slovenije (SURS). Skupna vrednost vseh v drugi polovici leta 2022 prodanih stanovanjskih nepremičnin je bila v Sloveniji 449 milijonov evrov, kar je nižje v primerjavi z letom 2021, ko je bilo prodano rekordno 3.927 stanovanjskih nepremičnin. 

A kljub visokim cenam novih stanovanj povpraševanje po njih še vedno ostaja stabilno, medtem ko je cena rabljenih stanovanj upadla za desetino. 

Koliko stanovanjskih nepremičnin je bilo prodanih in po kolikšni vrednosti?

Skupna vrednost vseh v 2. četrtletju prodanih stanovanjskih nepremičnin v letu 2022 je bila 449 milijonov evrov. To je bilo za približno 3 odstotke več od skupne vrednosti vseh prodaj v 1. četrtletju 2022 (435 milijonov evrov) in približno za desetino vrednosti prodaj manj kot v istem četrtletju prejšnjega leta (491 milijonov evrov), pojasnjujejo na SURS. 

Skupno je bilo prodanih 3.369 stanovanjskih nepremičnin oz. za okrog 2 odstotka manj kot v prejšnjem četrtletju.

Novih stanovanjskih nepremičnin je bilo prodanih okrog 70, njihova skupna vrednost je znašala približno 15 milijonov evrov, dodajajo. Izdanih je bilo tudi 16 odstotkov več gradbenih dovoljenj, več kot polovica načrtovanih stanovanj bo v osrednjeslovenski in obalno-kraški regiji, so objavili na državnem statističnem uradu.

Borut Živulović/BOBO

Največ stanovanj v občini Kostel

Največje število stanovanj na tisoč prebivalcev v Sloveniji je v občini Kostel, in sicer 915, kar bi statistično pomenilo, da ima skoraj vsak občan svoje stanovanje. Najmanj stanovanj je v Naklem, kjer povprečno v stanovanju živijo več kot trije ljudje. Povprečna uporabna površina stanovanja v Sloveniji je 83 kvadratnih metrov.

Slovensko povprečje znaša 410 stanovanj na tisoč prebivalcev, vendar več kot polovica občin to povprečje presega.

Med njimi je tudi Mestna občina Ljubljana, ki je na 53. mestu s 441 stanovanji na tisoč prebivalcev. Še višje je štajerska prestolnica s 465 stanovanji na tisoč prebivalcev. Precej nizko na lestvici števila stanovanj glede na število prebivalcev pa so občine v okolici Ljubljane, kot so Šenčur, Komenda, Horjul, Grosuplje, Vodice, Lukovica, Moravče, Borovnica in Brezovica.

Borut Živulović/Bobo

Cene visoko v nebo 

Cene rabljenih stanovanjskih nepremičnin (tj. stanovanj in hiš skupaj) so se na četrtletni ravni zvišale za 2,9 odstotka, pojasnjujejo na SURS in dodajajo, da so medtem cene rabljenih družinskih hiš zrasle za 3,3 odstotka, cene rabljenih stanovanj pa za 2,7 odstotka.

Rabljena stanovanja so se v tej primerjavi najizraziteje podražila v Mariboru (za 4 odstotke), sledile so podražitve v Ljubljani (za 2,6 odstotka) in v preostali Sloveniji (za 2,5 odstotka). 

Kruta resničnost: mnogi Slovenci na robu

Težko oziroma zelo težko je v letošnjem tretjem četrtletju s svojimi dohodki shajala petina gospodinjstev. V večjem deležu gre za gospodinjstva v vzhodni Sloveniji, ugotavljajo statistiki. Na drugi strani je nekaj manj kot četrtina gospodinjstev s svojimi dohodki shajala lahko oziroma zelo lahko.

V primerjavi z zadnjim četrtletjem 2021, ko so na Statističnem uradu RS začeli spremljati te podatke, se je skupno število gospodinjstev, ki so shajala težko oz. zelo težko, povečalo za dve odstotni točki. Število tistih, ki so shajala lahko oziroma zelo lahko, pa se je zmanjšalo za tri odstotne točke. 

Stanovanjske stroške, kredit, hipoteko ali najemnino za stanovanje je v četrtletju pred anketiranjem po podatkih SURS plačalo z zamudo zaradi finančnih težav 13 odstotkov gospodinjstev. Delež je bil največji pri gospodinjstvih enega starša z otroki - več kot četrtina teh je stroške poravnala z zamudo.

Žiga Živulović jr./BOBO

Najtežje so se po ugotovitvah statistik skozi mesec prebijala gospodinjstva, ki so živela v najemniških stanovanjih. Nepričakovanih izdatkov v znesku 700 evrov si namreč ne bi moglo privoščiti 71 odstotkov teh gospodinjstev. Finančno jih je težko oziroma zelo težko shajalo 39 odstotkov vključenih, kar je 15 odstotnih točk več kot v zadnjem četrtletju lani.

Načrti vlade: cene so nedopustne 

Razmere na stanovanjskem trgu so nedopustne, se je v DZ strinjal premier Robert Golob: "Država je 30 let praktično zanemarjala stanovanjsko politiko, rezultat je, da cene stanovanj letijo v nebo," je dejal. 

Golob se je strinjal, da je položaj na trgu stanovanj v Sloveniji nedopusten. "Ne more si jih privoščiti velika večina Slovenk in Slovencev," je dejal in dodal, da je dolžnost vlade v to poseči.

Profimedia

Kot enega glavnih ciljev novega ministrstva je izpostavil, kako reformirati stanovanjski trg, kako zagotoviti 20.000 novih gradenj in kako znižati najemnine. Konkretno pa je napovedal, da bodo vsa zemljišča, ki so na razpolago za gradnjo, namenili gradnji. Verjame, da bodo tako lahko podvojili število projektov. "Tudi prek zemljišč Družbe za upravljanje terjatev bank, in to ne glede na to, kam bodo prenesena," je zagotovil.

Ocenil je še, da smo mogoče v preteklosti preveč poudarka dajali klasičnim socialnim neprofitnim stanovanjem in ne ciljno grajenim stanovanjem, kot jih sam imenuje. Naj bodo to stanovanja za mlade družine, varovana stanovanja, mešane soseske ali pa stanovanja za mlade perspektivne kadre, najti bomo morali način, kako stanovanjsko politiko vklopiti v razvojno politiko države, je povedal. 

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.