"Čutim, da življenje mojega brata ni bilo vredno toliko, kot bi moralo biti:" družina 25-letnega Danija ne more verjeti, da je njegov morilec že na prostosti

11. 7. 2026, 13:45 | Uredništvo
"Čutim, da življenje mojega brata ni bilo vredno toliko, kot bi moralo biti:" družina 25-letnega Danija ne more verjeti, da je njegov morilec že na prostosti (foto: Facebook)
Facebook

Odločitev sodišča je pretresla družino pokojnega Danija. 

29. februarja 2024 je v lokalu pri Mostu na Soči prišlo do tragičnega dogodka. 25-letni Dani Blagojević je praznoval rojstni dan sodelavca, ko je v lokal prišel pijan David Štrukelj. Blagojević ga je poslal ven, kar je Štrukelj tudi naredil, vendar se je kmalu zatem vrnil v lokal in ga z nožem zabodel v hrbet in predel srca. Blagojević je umrl na kraju dogodka.

Štrukelj je bil decembra lani obsojen na devet let zapora, vendar sta se na kazen pritožila njegov zagovornik Bruno Krivec in višja državna tožilka Darinka Kastelan. Senat višjega sodišča v Kopru je obravnaval njuni pritožbi in se odločil, da bo razveljavil sodbo v delu, ki se nanaša na kaznivo dejanje uboja na mah. Posledično se bo sojenje začelo znova, obdolženca pa so izpustili na prostost. 

To je povedal brat žrtve

Novica je razjezila Davida Blagojevića, brata pokojnega 25-letnika. Na Facebooku je delil svoje misli. "Dovolj imam. Že dve leti nosim v sebi bolečino, ki je ne privoščim nikomur. Pred dvema letoma so mi vzeli brata. Vzeli so življenje mlademu človeku, ki je imel še vse pred sabo. Od takrat naprej ni dneva, da ne bi mislil nanj. Dve leti smo čakali. Dve leti je trajalo sojenje. Ves ta čas sem si govoril: Bodi tiho. Zaupaj pravni državi. Počakaj, da se zadeva zaključi. In potem je prišla razsodba," je začel z zapisom. 

"Čutim, da življenje mojega brata ni bilo vredno toliko, kot bi moralo biti:" družina 25-letnega Danija ne more verjeti, da je njegov morilec že na prostosti
Brata Blagojević.
Facebook/David Blagojevič

"Ne bom lagal – počutim se, kot da pravica ni zmagala. Kot da življenje mojega brata ni bilo vredno toliko, kot bi moralo biti. To je občutek, ki ga nosim v sebi, in zato danes ne morem več molčati. Ne pišem tega zato, ker iščem pomilovanje. Pišem, ker sem jezen. Jezen, ker mojega brata ni več. Jezen, ker ga nihče ne bo vrnil. Jezen, ker imam občutek, da sistem prepogosto pozabi na žrtve in njihove družine."

"Moj brat ni bil številka v neki statistiki. Bil je človek z velikim srcem. Sin. Brat. Prijatelj. Nekdo, ki je vedno pomagal drugim in za sabo pustil ogromno lepih spominov. Kdor ga je poznal, ve, kakšen človek je bil. Ne bom več tiho. Če danes molčimo, se jutri lahko isto zgodi komu drugemu. Ne želim maščevanja. Želim si samo, da bi bilo človeško življenje vredno več. Da bi bile žrtve in njihove družine slišane. Da bi ljudje spet verjeli, da pravica res obstaja."

Umrl legendarni smučar, ki je veljal za velikega zabavljača in ljubitelja žensk