V mesecu obdarovanja lahko o tem, kako lahko z darovi nekomu polepšamo življenje, razmišljamo tudi nekoliko širše. Obstaja namreč dar, ki ne le polepša, ampak celo reši življenje. Darovanje organov in tkiv po smrti je odraz izjemne velikodušnosti, ki jo pri Zavodu Slovenija-transplant odlično povzemajo s sloganom dar je v darovanju, ob tem pa poudarjajo, da je to področje, ki potrebuje veliko ozaveščanja in tudi razumevanja.
December je zato verjetno res zelo primeren čas za pogovor o tej izjemni etični vrednoti. Pripravljenost pomagati sočloveku v boju s hudo boleznijo, v tekmi za lastno življenje, je odraz neizmerne empatije. A debata o darovanju organov zahteva razmišljanje nad vsakdanjimi koncepti pomoči, saj na eni strani predstavlja konec, ki je lahko potem za nekoga nov začetek.
Pogovor o tej tematiki je tesno povezan z našim odnosom do smrti, družine, tudi lastnega telesa. Prepleten je s strahovi, dvomi in neznankami, zato je še toliko bolj ključno, da se o tem pogovarjamo pogosteje, s čim več perspektivami in predvsem zelo transparentno. Številni recimo niti ne vedo, da v Sloveniji darovanje organov ni mogoče brez vnaprejšnje opredelitve.
Visoka podpora, nizka opredelitev
Zavod Slovenija-transplant izpostavlja, da imamo v Sloveniji zanimiv paradoks. Slovenci namreč načeloma podpiramo darovanje organov – tako razmišlja kar okoli 85 % vprašanih – podatki v nacionalnem registru pa kažejo povsem drugačno zgodbo. Le 1,5 % prebivalcev se je o tem jasno opredelilo.
Točni podatki, ki jih objavlja tudi Slovenija-transplant, za leto 2025 kažejo, da je v registru skupaj 17.138 opredeljenih oseb, od tega jih je 16.987 opredeljenih za darovanje, 151 pa jih je proti.
Za opredelitev se sicer največ ljudi odloči po elektronski poti. Od 481 ljudi, ki so se v register vpisali v letu 2025, se jih je kar 348 vpisalo prek sistema elektronske opredelitve.
Zakaj je opredelitev ključna
Opredelitev je zelo konkreten izraz volje posameznika. Z jasnim 'da' (ali 'ne') se predvsem razbremeni najbližje v najtežjih trenutkih. Če je vaša želja, da bi na ta način radi nekomu pomagali, z opredelitvijo ta želja ne ostane le pri abstraktni podpori, ampak postane realna možnost, da nekomu rešite življenje.
In ta možnost v resnici piše neverjetne zgodbe. Statistika namreč razkrije, da lahko en človek z darovanjem organov po smrti reši do 9 življenj, odvisno seveda od medicinske primernosti organov in drugih okoliščin.
Nevidno čakanje
V Sloveniji na zdravljenje s presaditvijo organov čaka približno 200 bolnikov. Za vsakega od njih ta čakalna doba ni le vzorčna statistika, ampak vsakdanji boj za življenje. Njihov trenutni obstoj je prepreden z omejitvami, terapijami, negotovostjo in na koncu – z upanjem.
Povprečne čakalne dobe za presaditev, ki jih objavlja tudi Slovenija-transplant, so glasno opozorilo, da je to tematika, ki jo moramo obravnavati. Za jetra je povprečna čakalna doba 67 dni, za pljuča 91 dni, za srce 250 dni, za ledvice pa kar 370 dni.
Kako poteka opredelitev
Opredelitev lahko opravite elektronsko prek portala eUprava ali pa se na pooblaščenih mestih zglasite osebno. V tem primeru potrebujete osebni dokument in kartico zdravstvenega zavarovanja. Slovenija-transplant pa ob tem še dodaja, da v primeru opredelitve svoje stališče predstavite tudi svojim najbližjim.