Marijana Podhraški | 26. 10. 2022, 20:00
David Razboršek: “V nesreči ugotoviš, da so ljudje zate pripravljeni storiti več, kot si kdajkoli mislil”
Pred 15 leti se je poškodoval pri deskanju na snegu in ohromel od pasu navzdol. O življenju z invalidskim vozičkom pravi, da je ta na nek način pripomogel k njegovi osebnostni rasti. Prek programov Zavoda Vozim, ki ga vodi, slovenskim šolarjem posreduje sporočilo, da se je o duševnih stiskah potrebno pogovarjati.
Prepričan je, da smo ljudje drug drugemu v največjo podporo, kar je tudi eno temeljnih sporočil delavnic, ki jih Zavod Vozim skupaj s sodelavci in drugimi poškodovanci izvaja po šolah. K sodelovanju so pritegnili tudi številne znane športnike in vplivneže, ki mladim brez zadržkov spregovorijo o svojih življenjskih stiskah, negotovostih in padcih. A tudi o tem, kako se ponovno dvigniti in iti naprej ...
Zakaj ste se odločili, da tokrat naslovite ravno duševno zdravje mladih? Je bila potreba zaznana prek vaših prejšnjih delavnic na temo prometne varnosti oziroma alkoholizma ter možnih posledic v prometu?
S svojimi programi pokrivamo veliko slovenskih šol in od njih dobivamo tudi veliko povratnih informacij - tako od mladih kot od učiteljev. Pobuda je prišla že pred vrsto leti s strani učiteljev. Eden od razlogov je gotovo ta, da mladi prisluhnejo in se lažje pogovarjajo ter delijo svoje zgodbe, če jim temo predstavijo poškodovanci. Ti jim spregovorijo iz svojih lastnih življenjskih izkušenj, kar je tudi sicer naš pristop. Pri tem ni nujno, da so izkušnje posredovane skozi bolečino, a mladi vseeno dobijo neke pozitivne popotnice za naprej.
"Že v okviru prejšnjih delavnic smo se tem s področja duševnega zdravja že nekako dotikali. Zato so šolniki menili, da bi lahko s svojimi delavnicami posegli tudi na področje stisk mladih in njihovega duševnega zdravja."
Ideja je tlela nekaj časa. Potem se je pojavil razpis ministrstva za javno upravo, na katerega smo se prijavili skupaj z Mladinskim centrom Dravinjske doline, ki je partner v projektu Najdi.se, in na katerem smo bili uspešni. Kreativna agencija Luna je s platformo Najdi.se, ki spremlja našo kampanjo, opravila vrhunsko delo. Internetna stran je zasnovana na kreativen in vsebinsko zanimiv način, ki je mladim blizu in jih zna primerno nagovoriti ter jih tudi usmeri, kako priti do pomoči.
View this post on Instagram
Kako ste izbirali ambasadorje, ki izvajajo oziroma bodo še izvajali delavnice?
Med ambasadorji gre za dva nivoja ambasadorstva. Prvi obsega poškodovance Zavoda VOZIM in znane športnike, ki izvajajo delavnice Najdi.se za mlade. Pri tem smo se povezali z Zavarovalnico Triglav in z njihovim programom Mladi upi, kar nam pomaga, da lažje pridemo do športnikov. Trenutno že sodelujemo z deskarjem na snegu Rokom Margučem, smo tudi v fazi testiranja novih ambasadorjev, ki bodo vodili delavnice.
Naša kampanja o duševnem zdravju mladih obenem poteka prek vplivnežev na družbenih omrežjih, kar predstavlja drugi nivo ambasadorstva. Ti z mladimi delijo svoje izkušnje glede stisk, ki so jih v življenju morali premagati. Sodelujemo z nekaj deset vplivneži - od Gaje Prestor, Davida Amara do Nika Škrleca. Na svojih družbenih kanalih odpirajo diskusijo v smeri destigmatizacije duševnega zdravja.
“Življenje ni sestavljeno iz samih lepih trenutkov, so tudi takšni manj lepi, ampak so lahko razvojno zanimivi. V to sporočilo vsi sodelujoči vlagamo veliko energije.”
Ste tudi vi eden od izvajalcev delavnic?
Nisem, sem pa dostikrat prisoten na njih, moj izziv je vodenje v ozadju. Na delavnicah črpam veliko energije za naše delo na področju dela z mladimi. Sploh v trenutkih, ko se veliko časa ukvarjam zlasti s koordinacijo dela.
“Čeprav smo zaradi poškodbe na vozičku, smo poškodovanci z mladimi iskreni o tem, kako smo prišli do točke, da lahko relativno samostojno živimo. Z njimi iskreno spregovorimo o svojih stiskah, ki smo jih preživljali, da nam je uspelo.”
Eden od ciljev naših programov je tudi opolnomočenje naših poškodovancev. Mnogi med njimi morajo iti čez dolg proces, da sprejmejo svojo poškodbo in ohromelost. A šele ko se to zgodi, se lahko z mladimi popolnoma odprto in sproščeno pogovarjajo o tem. Z nami je lahko nekdo več let, a je šele po nekaj letih pripravljen stopiti pred druge in spregovoriti o sebi. Gre za nek "stranski produkt" našega dela.
View this post on Instagram
Vaša življenjska zgodba je gotovo ena tistih, ki človeku daje optimizem in vlije vero. Imate kak življenjski moto, ki vas navdihuje?
Najprej mi je na pamet prišla misel Nelsona Mandele, ki se glasi: "S tem, ko smo svobodni od lastnega strahu, naša prisotnost osvobaja druge." Tudi v našem primeru naša prisotnost osvobaja druge. Sam pri svojem delu tudi vidim, kje moram še delati na sebi.
"Mogoče je nam, ki se nam je zgodila nesreča, lažje o tem govoriti, saj je naš voziček takoj viden, takoj je jasno, za kaj gre. Medtem ko se neka duševna stiska pri nekomu drugemu ne vidi navzven, vse dokler posameznik ali posameznica ni pripravljen o njej spregovoriti."
Ko sem se poškodoval, se mi je v trenutku porušila vsa hiearhija. Ob strani so mi stali družinski člani, prijatelji, tudi v službi sem imel podporo, tako, da mi je bilo lažje. Takrat resnično vidiš, da so ljudje pripravljeni zate storiti veliko več, kot bi si kdaj koli mislil. To je v človeški naravi in to je treba spodbujati. Veliko stvari lahko sami rešimo, brez strokovne pomoči. Vedno pravim, da Slovenci živimo v veliko boljši, razvitejši in socialni družbi, kot mislimo, da živimo.
View this post on Instagram
Ste na do zdaj izvedenih delavnicah na temo duševnega zdravja že zaznali kakšne konkretnejše problematike?
Spoznal sem, kako je res pomembno, da se o tej temi pogovarjamo. Ne le s tistimi, ki že imajo kakšne stiske, ampak z vsemi. Pri delu v skupinah mladi podajajo predloge, na koga vse se lahko obrnejo v primeru stisk. To so pomembne informacije. Z delavnicami pokrivamo vse slovenske regije. Naši mladinski delavci, ki delavnice izvajajo, so pozorni tudi na to, če se na katerem od geografskih območij pojavijo kakšne posebnosti.
Na podlagi ugotovitev iz analiz, ki smo jih opravili, je vidno, da je večina mladih pripravljena pomagati in prisluhniti svojemu prijatelju ali prijateljici. Pogovor večkrat pomaga tudi pri tem, da ne pride do težjih problemov.
"Če se bomo veliko pogovarjali, bomo lahko marsikje že prej podali sporočilo, da se okolica vključi in nam pomaga na podlagi iz vsebin pogovora."
Kaj lahko poveste o dosedanjem odzivu mladih?
Več kot polovica mladih meni, da obstaja stigmatizacija duševnih stisk in da se je treba o tem pogovarjati. Izpostavili so tudi dejstvo, da zaradi dolgih čakalnih vrst v zdravstvu duševne stiske niso obravnavane dovolj hitro kot denimo vidne fizične poškodbe (npr. zlom noge).
Vsekakor odpiranje tematike duševnega zdravja povzroča marsikatero bolečino, česar se pri našem delu dobro zavedamo. Zato se pogovarjamo in sodelujemo s strokovnjaki, da bi lahko v drugi fazi ponudili tudi konkretno pomoč ali usmeritev.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
