Dekan mariborske medicinske fakultete o odhajanju zdravnikov: "To je nacionalna katastrofa"

Medicinski fakulteti v Ljubljani in Mariboru sta zaradi povečanja vpisa v zadnjih letih na robu zmogljivosti. Ob tem oba dekana poudarjata, da bi lahko fakulteti ob izgradnji dodatnih prostorov in kadrovskih okrepitvah povečali vpisna mesta. V Ljubljani se je gradnja novih prostorov že začela, v Mariboru za zdaj še ni načrtovana.

Obe medicinski fakulteti sta v zadnjih letih povečali vpisna mesta. Za prihodnje študijsko leto še dodatno povečanje po navedbah ministrstva za visoko šolstvo ni predvideno. Za Slovence in ostale državljane EU je v Ljubljani na programu medicina predvidenih 205 vpisnih mest, v Mariboru pa na programu splošna medicina 106 mest.

Lani je ljubljanska medicinska fakulteta sicer na 205 razpisanih mest vpisala 231 študentov, mariborska pa je na 106 mest vpisala 116 študentov.

Že trenutno število razpisanih mest po navedbah ministrstva predstavlja povečanje vpisnih mest - na ljubljanski gre za dodatnih 55 vpisnih mest, na mariborski medicinski fakulteti pa za 20 dodatnih vpisnih mest.

Z novim kampusom v Ljubljani bo prostora za 240 vpisnih mest

Trenutno predvideno število vpisnih mest za ljubljansko medicinsko fakulteto pomeni skoraj izredne razmere, saj komaj zmorejo sprejeti tako veliko število študentov. "Ampak ker vemo, kakšno je v Sloveniji pomanjkanje zdravnikov, smo šli v tako izjemno povečanje vpisa," je poudaril dekan Igor Švab.

Na ljubljanski medicinski fakulteti dobrih 200 vpisnih mest na programu medicina načrtujejo do študijskega leta 2026/2027, ko bi lahko vpis znova povečali, saj naj bi bil do takrat zgrajen kampus fakultete na Vrazovem trgu. "S tem novim kampusom bi pridobili dovolj prostorov, da bi lahko normalno razpisali 240 mest na področju medicine in 60 na področju dentalne medicine," je pojasnil.

Gradnja kampusa je trenutno v fazi rušitvenih del na prostoru bodočega kampusa, nato sledi gradnja, ki se bo po načrtih zaključila v prvi polovici leta 2026.

V Mariboru do 160 vpisnih mest, če dobijo nove prostore

Tudi v Mariboru se po besedah dekana tamkajšnje medicinske fakultete Iztoka Takača soočajo z veliko prostorsko stisko. Fakulteta je bila zgrajena za 100 študentov na letnik, skupaj s študijem dentalne medicine in doktorskim študijem pa se ta številka giblje okoli 170.

Kot je pojasnil, so se lansko poletje odzvali na razpis ministrstva visokošolskim ustanovam za vlaganje v infrastrukturo. Odgovorili so z načrti za dva kampusa medicinske fakultete, a odziva ministrstva še niso prejeli, je dejal. Izgradnja kampusov bi namreč predstavljala pogoj za širitev tako študijskega programa splošne medicine, kot tudi dentalne medicine in programa farmacije, ki je v procesu pridobivanja akreditacije.

Če bo država prižgala zeleno luč, bodo po izgradnji dodatnih prostorov, ki bi verjetno trajala od pet do sedem let, vpisna mesta na programu splošna medicina lahko povečali na 150 do 160, na programu dentalna medicina pa na okoli 40 do 50, je poudaril Takač.

Ob povečanju prostorov nujni dodatni kadri

S prostorsko širitvijo so povezane tudi kadrovske težave, saj je ob povečevanju vpisnih mest treba zagotoviti več profesorjev. Vse težje je dobiti mlade zdravnike, ki bi se bili pripravljeni ukvarjati s kliničnim poukom, opozarja Švab.

"Vsi tu ne vidijo prednosti, ker je to okolje izrazito nestimulativno za njih. Če se nam bo ta trend nadaljeval, bo zelo slabo, ker ne bomo imeli koga, ki bi naučil klinično medicino," je opozoril.

Tega drugače kot s sistemskimi rešitvami po njegovi oceni ni mogoče rešiti. Ob tem je poudaril, da se na fakulteti trudijo zaposlenim omogočiti čim boljše pogoje za delo in čim boljše možnosti kariernega razvoja, a so vezani na zakonodajo, ki jo morajo kot javni zavod upoštevati, tudi pri nagrajevanju.

Pojasnil je, da zdravnik specialist, ki dela v kliničnem okolju in se odloči, da bo 20 odstotkov delovnih obveznosti opravil kot asistent na fakulteti, svojo skupno plačo s tem poslabša.

Slovenske zdravnike želijo zadržati v Sloveniji

Ob napovedih povečanja vpisa je Švab poudaril, da je ključno, da zdravniki, ki diplomirajo v Sloveniji, tukaj tudi ostanejo: "Ne pa da nam bežijo ne samo v druge države, ampak tudi v druge stroke. Delo v medicini ni več tako privlačno, kot je bilo včasih, odliv je ogromen in to je nacionalna katastrofa, kar se nam dogaja."

Na mariborski medicinski fakulteti po Takačevih besedah za zdaj kadrovsko shajajo, opozarja pa, da se bo ob morebitnem povečevanju vpisa povečalo tudi število skupin študentov za klinične vaje. Zato bodo tudi v Mariboru potrebovali večje število asistentov, pa tudi docentov in profesorjev, je dejal.

Če bo prišlo do investicije v kampusa v Mariboru, se bodo v času gradnje trudili izobraziti dovolj veliko število visokošolskih učiteljev. Zato poudarja, da je pomembno povečati vpis tudi na doktorskem študiju: "In to ne samo iz obeh univerzitetnih kliničnih centrov, kjer dobivamo večino kadra za ta študij, pač pa tudi iz ostalih bolnišnic."

S tem bi lahko klinični del študija razširili tudi na druge bolnišnice, denimo ptujsko, murskosoboško, slovenjgraško in celjsko. To bi pripomoglo tudi k zadrževanju strokovnjakov v Sloveniji, saj sedaj pedagoškega in znanstveno-raziskovalnega dela v regionalnih bolnišnicah izrazito primanjkuje, je pojasnil.

O možnostih povečanja vpisa tudi strateški svet za zdravstvo

O možnostih povečanja vpisa na medicinski fakulteti bo po napovedih v četrtek razpravljal strateški svet za zdravstvo, je po prvem petkovem srečanju sveta napovedal njegov predsednik kirurg Erik Brecelj.

Glede na argumente dekanov obeh fakultet - Takač je ob tem tudi član strateškega sveta - povečanje vpisa do prostorske širitve ni pričakovati.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je ob tem napovedal, da bosta vlada in ministrstvo naredila vse, da uredita financiranje in prostore obeh medicinskih fakultet.

Po Takačevih besedah bodo na eni od prihodnjih sej strateškega sveta naslovili tudi problematiko podcenjenosti kliničnih mentorjev, da bi si mladi zdravniki v večji meri želeli delati tudi kot pedagogi.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord