Slovenski dijaki v šoli ne želijo telovaditi, popoldne pa hodijo v plačljiv fitnes: to navajajo kot razlog

Pomembnost telesne aktivnosti za mladostnike ne more biti dovolj poudarjena, saj ima gibanje v tem življenjskem obdobju številne fizične, psihološke in socialne koristi. Kljub temu pa se številni slovenski dijaki danes premalo gibljejo.

Šport v šoli

V slovenskih srednjih šolah imajo dijaki sicer obvezen predmet šport, običajno vsaj dve uri tedensko, kar naj bi jih spodbujalo k aktivnemu življenjskemu slogu. Vendar pa ta čas ni dovolj, da bi mladostniki dosegli priporočeno raven telesne dejavnosti, ki znaša vsaj eno uro gibanja na dan.

Teh nekaj ur športa na teden je premalo, da bi nadomestilo celodnevno sedenje, tako v šoli kot tudi doma, ko večino časa preživijo pred računalniki, televizijo ali pametnimi telefoni. Sodobni življenjski slog je postal izjemno sedeč, kar vpliva na telesno in duševno zdravje mladostnikov.

Poleg tega je obvezna športna vzgoja pogosto omejena na klasične športe, kot so košarka, nogomet ali atletika, kar marsikateremu dijaku ne prinaša pravega veselja do gibanja. Šport v šolah tako ne spodbuja nujno ljubezni do gibanja, saj je pogosto usmerjen predvsem v izvajanje določene športne tehnike in ocenjevanje sposobnosti, kar lahko povzroči, da se dijaki, ki niso naravno vešči v določenem športu, počutijo izključene ali demotivirane.

Pri športu v šoli ne želijo telovaditi, popoldne pa hodijo v plačljiv fitnes

Ironično je, da se nekateri dijaki v šoli ne želijo udeleževati predmeta šport, v popoldanskem času pa se aktivno ukvarjajo s športom, kot je fitnes ali športni klub. Ravnateljica Srednje ekonomske šole in gimnazije Maribor Andreja Zver Dobaj je povedala, da športni pedagog na njihovi šoli opaža, da je včasih koga težko za telovadbo motivirat dopoldne, vendar pa popoldne hodi v plačljiv fitnes.

Zakaj je tako? Razlog bi se lahko našel v pomanjkanju časa za higieno po telesni aktivnosti. Dijaki se pogosto srečujejo s tesnim urnikom, kjer so odmori prekratki za preoblačenje, prhanje in pripravo na naslednjo uro. Petminutni odmor preprosto ni dovolj, da bi se dijaki po uri telovadbe uredili in se vrnili k pouku, kar zmanjšuje njihovo željo po aktivnem sodelovanju pri športu v šoli.

Prhanje v srednjih šolah

Številni dijaki se neradi preoblačijo ali prhajo v šoli zaradi pomanjkanja zasebnosti in neprijetnega občutka, ki je s tem povezan. Kadar dijaki vedo, da po športu nimajo možnosti, da se osvežijo in pripravijo na naslednje šolske ure, raje izbirajo aktivnosti, pri katerih se manj znojijo, kar posledično zmanjša intenzivnost vadbe. Popoldne, ko imajo možnost poskrbeti za higieno po vadbi, jim gibanje ne predstavlja težave.

Na večini šol je predmet šport razporejen po celem urniku, ne da bi upoštevali dijakove potrebe po počitku in preoblačenju. Predlog, da bi šport uvrstili na konec šolskega dne, tako da bi dijaki po njej lahko šli naravnost domov, je v praksi težko izvedljiv zaradi omejenih kapacitet telovadnic in urnikov učiteljev.

Prhe v srednjih šolah so, a niso fizično ločene za oba spola ali jih je premalo in tako ustvarjajo nelagodje, kar odvrača dijake od uporabe in dodatno zmanjšuje njihovo motivacijo za športno udejstvovanje. V obdobju pubertete, ko se telo hitro spreminja, so mladostniki še posebej občutljivi glede svojega videza. Prhanje v skupnih prostorih lahko zato povzroča nelagodje in zadrego, zaradi česar se temu raje izogibajo.

Poleg tega imajo v srednji šoli mnenja vrstnikov velik vpliv na vedenje dijakov. Če je splošno sprejeto, da se po športu nihče ne prha, bo tudi posameznik, ki bi si morda želel, raje sledil večini, da se izogne potencialnemu posmehu ali izločitvi.

"To kaže na splošno pomanjkanje kulturnih navad po športnih aktivnostih. Menimo, da bi bilo dijake smiselno spodbujati k bolj rednemu prhanju po vadbi, saj to prispeva k boljšemu počutju in higieni," je za N1 povedal predsednik Dijaške skupnosti Celje Nik Slemenšek. 

Pomanjkanje volje za gibanje med dijaki: je kriva šola?

Šolski sistem, ki daje prednost akademskim dosežkom in testom, prav tako v svojem bistvu ne spodbuja redne telesne dejavnosti. Mladostniki so pogosto pod pritiskom, da večino svojega časa posvetijo učenju in pripravi na izpite, zato jim zmanjka motivacije in časa za gibanje.

V popoldanskem času se mnogi raje odpravijo v fitnes centre ali pa se ukvarjajo s športom, ki jim je ljubši, a žal to ne velja za vse. Veliko mladih se po šoli zaradi utrujenosti raje zateče v sedeče dejavnosti, kot so igranje videoiger ali gledanje serij.

Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del