R.S. | 3. 8. 2022, 17:26 | Vir: STA

Svetovni teden dojenja: tako dolgo dojijo slovenske matere

Profimedia

Pediatrinja Andreja Tekauc Golob poudarja, da dojenje ni nekaj samoumevnega. Spominja, da so v preteklosti matere o dojenju izvedele od svojim mater in babic, sedaj pa so pri dojenju dostikrat osamljene in se srečujejo s težavami.

Do nedelje obeležujemo svetovni teden dojenja, katerega namen je usmeriti pozornost družbe k ohranjanju in spodbujanju dojenja. Teden bo letos minil v znamenju slogana Zavzemajmo se za dojenje: izobražujmo in podpirajmo.

Na NIJZ ob tem poudarjajo, da je materino mleko pomembne vir hranil, zaščite pred boleznimi, varnosti in tolažbe.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) priporoča začetek dojenja v prvi uri po porodu.

Profimedia

Do kdaj dojiti?

Izključno dojenje naj traja do dopolnjenega šestega meseca otrokove starosti, nato pa naj starši postopoma uvajajo hranilno primerno in varno mešano hrano, ob čemer naj mati nadaljuje z dojenjem. Obdobje dojenja naj traja, dokler to ustreza materi in otroku, do dveh let ali več.

"Dojenje po enem letu ne ustreza vsakomur in s tem ni nič narobe. A če mama želi dojiti in če otrok dojenje potrebuje, je smiselno z njim nadaljevati, četudi otrok obiskuje vrtec in četudi se je mama vrnila na delovno mesto," poudarja raziskovalka na NIJZ Zalka Drglin.

Predsednica nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja pri Unicefu Slovenija, pediatrinja Andreja Tekauc Golob, poudarja, da dojenje ni nekaj samoumevnega. Ob tem je spomnila, da so v preteklosti matere o dojenju izvedele od svojim mater in babic, sedaj pa so pri dojenju dostikrat osamljene in se srečujejo s težavami.

Kakšna je situacija v Sloveniji? 

V Sloveniji večina mater začne dojiti svojega novorojenčka. Več kot polovica dojenčkov se doji še po šestem mesecu starosti, kar sta razveseljiva podatka, poudarjajo pri NIJZ.

Profimedia

V povprečju matere v Sloveniji svoje otroke dojijo sedem mesecev, najdaljše zabeleženo obdobje pa je bilo 26 mesecev, kažejo podatki raziskave, izvedene v letih 2017 in 2018.

Unicef in Svetovna zdravstvena organizacija sta v skupni izjavi vlade držav pozvala, naj povečajo sredstva za zaščito, promocijo in podporo programov dojenja, še posebej za ranljivejše družine.

Vlade ob tem pozivata tudi, naj zdravstvene delavce zaščitita pred neetičnim vplivom oglaševanja proizvajalcev mlečnih nadomestkov.

Beleženja dojenih otrok v Sloveniji ni

Kot je povedala predsednica Društva svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije Cvetka Skale, ki je v Celju pripravilo srečanje nosečnic in doječih mater, žal v Sloveniji nimamo sistema za beleženje dojenih otrok po odhodu iz porodnišnic. To sicer beležijo nekateri zdravstveni domovi, ni pa enotnega sistema, kjer bi bili zajeti vsi otroci.

Profimedia

"Realno pa je veliko žensk, ki dojijo. Škoda le, da to nimamo prikazano. Seveda je pa izjemnega pomena podpora dojenju. Tako s strani strokovnjakov, kot tudi domačih in laikov. Podporo jim mora nuditi celoten sistem v državi. Posebej izobraženi strokovnjaki, zdravstveni delavci, delodajalci in širša skupnost. Vsi se moramo truditi, da dojenje postane nekaj samoumevnega," je še dejala Skaletova.

Mlada mamica Kaja iz Velenja, ki je v pričakovanju drugega otroka, pa je povedala, da bo tudi tega otroka dojila, saj bo tako dobil več hranilnih snovi kot, če bi bil hranjen z umetnim mlekom. Po njenih besedah je prvega otroka dojila 10 mesecev, imela je lepe izkušnje, čeprav je od začetka potrebovala mesec dni, da se je navadila na pravilno dojenje.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.