Oskrba na stara leta: obvezni prispevek, ki ga uvaja vlada, naletel na oviro. Bo sploh šel skozi?

Državni zbor je v ponedeljek s 54 glasovi za in 24 proti sprejel zakon o dolgotrajni oskrbi, v obravnavi po nujnem postopku. Ureja pravice iz dolgotrajne oskrbe in od 1. julija 2025 določa plačilo obveznega prispevka v višini enega odstotka. V koaliciji so prepričani, da je zakon kakovosten, v opoziciji pa mu nasprotujejo tudi zaradi obveznega prispevka.

Delodajalci in delojemalci bodo plačali prispevek v višini enega odstotka bruto plače, upokojenci pa v višini enega odstotka od neto pokojnine. Samostojni podjetniki in kmetje bodo plačali dva odstotka, ker so hkrati delodajalci in delojemalci. 

"Ni bilo socialnega dialoga" 

DS je podprl predlog interesnih skupin delodajalcev, lokalnih interesov in kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev in izglasoval odložilni veto na zakon o dolgotrajni oskrbi. Predvsem nasprotujejo delu zakona, ki s 1. julijem 2025 uvaja obvezen prispevek za dolgotrajno oskrbo.

Za veto je glasovalo 17 državnih svetnikov, proti pa devet.

Predlog za odložilni veto je podprla tudi komisija DS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Državni svetnik Andrej Poglajen, ki je predstavnik lokalnih interesov, je dejal, da je razlogov za veto več. Javni razpravi je bilo namenjenih le pet delovni dni, socialni dialog je bil prešibek, ključno vprašanje pa je financiranje dolgotrajne oskrbe, je naštel.

Zagovorniki prispevka o njegovi nujnosti

Državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič je državne svetnike pozval k zavrnitvi predloga za veto. Vstopne točke bodo na centrih za socialno delo, ki po njegovih besedah znajo delati z ljudmi. Zakon daje velik poudarek oskrbi na domu, je pojasnil. Starejši si namreč v svojem okolju želijo ostati čim dlje. Zakon uveljavlja novo blagajno za dolgotrajno oskrbo, v katero se bo letno nabralo približno 800 milijonov evrov, je dejal.

Novega stebra ni mogoče vpeljati drugače kot z novim prispevkom, je opozoril Branimir Štrukelj, ki je prav tako predstavnik delojemalcev. Kdor govori drugače, se spreneveda, je poudaril.

Urejeno dolgotrajno oskrbo potrebujemo, se je strinjala tudi Lidija Jerkič, ki je predstavnica delojemalcev. Zakon po njenih besedah res ne ureja vseh področij, ki bi jih lahko. A bo za to po njeni oceni še čas. 

Potrebno bo vnovično glasovanje poslancev

Poslanci bodo morali o zakonu o dolgotrajni oskrbi glasovati še enkrat, predvidoma bodo to storili na petkovi izredni seji DZ. Tokrat bo za vnovično potrditev potrebnih 46 glasov.

Zapletov pri tem ni pričakovati, zakon je namreč že ob prvem glasovanju potrdilo 54 poslancev.

Bi pa zakon pred dokončno uveljavitvijo lahko še naletel na kakšno oviro. V opoziciji, kjer so v času priprave in obravnave zakona tega ostro kritizirali, se sicer pobudo za posvetovalni referendum niso odločili. Prav tako se postavlja vprašanje, ali je ob dejstvu, da zakon uvaja nov prispevek, sploh mogoč zakonodajni referendum. Bi pa lahko opozicija vložila zahtevo za ustavno presojo, dokončne odločitve o tem sicer naj ne bi še sprejeli.