Slovenski dom starostnikov se je spremenil v hišo strahu, zaposleni na tečaj samoobrambe, da bi zaščitili sebe in nemočne dedke ter babice.
V Koroški dom starostnikov v Črnečah so lani poleti sprejeli zakonca, ki sta imela težave z nasilnim svojcem. Ta je imel prepoved približevanja zakoncema, a jo je večkrat kršil, tudi potem ko sta bila sprejeta v dom starostnikov.
V strahu pred posledicami morebitnega nasilja omenjenega svojca so bili tako zaposleni kot zakonca, dom pa je zato sprejel več ukrepov. Dodatno so zaklepali vhode v kompleks doma, zaposlene so seznanili s protokolom ukrepanja v primeru, ko se je omenjeni svojec pojavil v bližini doma ali celo vstopil vanj, 137 zaposlenih pa so napotili tudi na tečaj samoobrambe, je za STA povedala direktorica Koroškega doma starostnikov Katja Pavlinič Šoba.
Policija ukrepala le z globami
Dom je o kršitvah prepovedi približevanja redno obveščal policijo, a ta razen izdajanja glob kršitelju drugih možnosti ni imela, je pa po besedah direktorice okrepila navzočnost v bližini doma. Kršitelja je policija po njenih podatkih naposled pridržala sredi marca, nekaj dni po tem, ko je kljub prepovedi vstopil v dom in tam poiskal svojca, ta pa je, domnevno zaradi prerivanja z njim, utrpel hujšo telesno poškodbo.
Pavlinič Šoba je ob tem za STA izpostavila več vidikov problematike. Kot je opozorila, je bilo ob kršitvah prepovedi približevanja ogroženih vseh 230 stanovalcev in 170 zaposlenih, policija je lahko do storitve hujšega kaznivega dejanja odredila zgolj globo, pregon nasilnega svojca pa lahko pred sodiščem terja samo oškodovanec, ki pa tega in želel, saj si je v domu "želel samo miru". Njegova žena je sicer pred nekaj tedni umrla.
Direktorica doma predlaga več sistemskih ukrepov. Po njenem mnenju bi bilo smotrno, da je v takšnih primerih tudi dom uradno obveščen o izdanem ukrepu prepovedi približevanja, da lahko tako uradno sodeluje v morebitnih postopkih. Potreben je tudi razmislek o dodatnih oz. morebitnih drugačnih možnostih in pristojnostih policije v takšnih primerih, predlaga pa tudi sistemsko pomoč države institucijam v takšnih primerih, da bi lahko te z dodatnimi sredstvi uredile ustrezno varovanje ustanove.
Nasilja nad stanovalci vse več
Nasilje svojcev nad stanovalci in zaposlenimi zaznavajo tudi v drugih socialnih zavodih. Kot je pojasnil sekretar skupnosti socialnih zavodov Sahernik, so najpogostejše oblike nasilja svojcev nad stanovalci psihični pritiski, poniževanje, ustrahovanje in finančno izkoriščanje, medtem ko je fizično nasilje redkejše.
"Po ugotovitvah raziskave iz leta 2018 se poleg nasilja nad stanovalci vse pogosteje beleži tudi nasilje nad zaposlenimi, kjer so povzročitelji tako stanovalci kot tudi njihovi svojci. Tudi tukaj je najpogostejša oblika verbalno nasilje. Incidenti fizičnega nasilja so redkejši, vendar prisotni. Žal vse to povzroča visoko stopnjo stresa, izgorelost in fluktuacijo kadra," je opozoril.
Domovi za starejše morajo ob sumu nasilja ne glede na povzročitelja obvestiti policijo, center za socialno delo, zdravstvene delavce in po potrebi tudi nadzorne organe. V ta namen so v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije oblikovali tudi protokol ukrepanja ob zaznavi nasilja.
Pristojne službe opozarjajo na sistemske pomanjkljivosti
Kot je še dodal Sahernik, so pristojne že večkrat opozorili na pomanjkljivosti, ki izvajalcem preprečujejo, da bi lahko celoviteje preprečevali nasilje svojcev nad stanovalci ali zaposlenimi. Predlagali so spremembo in dopolnitev pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva in drugih predpisov, ki bi izvajalcem omočili konkretnejše ukrepanje v hujših primerih kršitev hišnega reda, s katerim bi zagotovili varnost tako stanovalcev kot zaposlenih.
"Izvajalci namreč nimajo nobene pravne podlage, ki bi recimo omogočila izdajo odločbe o prepovedi vstopa oziroma da bi lahko neposredno predlagali sodišču izdajo takšne odločbe. Za zdaj do teh sprememb še ni prišlo," je v odgovoru sklenil Sahernik.
