Državni zbor je izglasoval: "S predlogom zakona se izpolnjuje zaveza koalicije, da se krepi delovanje pravne države"

DZ je danes brez glasu proti in z 58 glasovi za potrdil vladni predlog novele zakona o prekrških, ki v zakonodajo vnaša tri odločbe ustavnega sodišča in sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) in širi pravice fizičnih in pravnih oseb na področju prekrškovnega prava. Ministrica za pravosodje Andreja Katič je kot predstavnica predlagatelja pojasnila, da s predlogom novele zasledujejo več ciljev.

Določa se rok za novo odločitev, če je bila prekrškovna odločba razveljavljena v postopku z izrednim pravnim sredstvom ali ustavno pritožbo, ureja se pravica do pritožbe zoper sodbo v postopku odločanja o zahtevi za sodno varstvo na način, da ta ni omejena le na določene primere, ter določa dodatni rok za pritožbo zoper sklep o pridržanju. Prav tako bo po predlogu zakona v izjemno zamejenem obsegu omogočeno, da zahtevo za varstvo zakonitosti poleg vrhovnega državnega tožilca, vloži tudi storilec prekrška ali njegov zagovornik, je pojasnila ministrica.

Podporo noveli so v predstavitvi stališč poslanskih skupin napovedali tako v koalicijskih kot v opozicijskih strankah, saj gre za spremembe, ki so nujne za uskladitev zakonodaje z odločbami ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice.

"S predlogom zakona se izpolnjuje zaveza koalicije, da se krepi delovanje pravne države," je v predstavitvi stališč poslanskih skupin poudarila poslanka Svobode Lena Grgurevič. Po mnenju Svobode predlog novele ustrezno zapolnjuje določene pravne praznine in odpravlja neskladnosti, ki jih je ugotovilo ustavno sodišče, zato ga bodo podprli, je napovedala.

Da predlogu ne bodo nasprotovali, je v imenu poslanske skupine SDS napovedal tudi njen poslanec Zoran Mojškerc. Vse spremembe so usmerjene k zagotavljanju oziroma odpiranju možnosti za uporabo pravnih sredstev ter k večji jasnosti načina njihovega vlaganja, je izpostavila Vida Čadonič Špelič in napovedala, da bodo v NSi predlog podprli.

Prekrškovno pravo je pomemben del kaznovalnega prava pri nas in eno izmed načel pravne države, ki izhajajo iz ustave, je tudi načelo varstva zaupanja v pravo, je poudarila Meira Hot (SD). Spomnila je, da je ustavno sodišče poudarilo, da ima zastaranje v kaznovalnih postopkih ustavnopravni pomen tudi z vidika pravne varnosti in načela zaupanja posameznika v pravo. "Z vidika teh načel je namreč pomembno, da posameznik ni v negotovosti glede tega, v kakšnem časovnem obdobju lahko država posega v njegove pravice, posebno v njegove človekove pravice," je izpostavila.

Po mnenju poslanske skupine SD predlog novele zagotavlja pravno predvidljivost v zvezi z zastaranjem pregona v prekrškovnem pravu in učinkovitost odločanja v hitrem prekrškovnem postopku z jasno določitvijo pritožbenih razlogov zoper odločitev sodišča o zahtevi za sodno varstvo, zato so noveli napovedali podporo.