Navdihujoča zgodba: kako sta dve mestni srajci prihodnost našli na podeželski kmetiji

Miha in Klara Curk sta mlad par s tremi majhnimi otroki. Oba prihajata iz Ljubljane, skoraj iz strogega centra, zato je njuna zgodba še bolj zanimiva in presenetljiva. Klara je po izobrazbi magistrica poslovnih ved, Miha doktor agronomije. Poročila sta se še pred koncem študija. A namesto pisarn in urejenih služb sta izbrala obnovitveno kmetovanje, stik z zemljo, tudi delavnik, ki se nikoli ne konča. Je pa, pravita, zelo izpolnjujoč in v resnici gre za način življenja, ki ga živi celotna družinica.

Življenje je imelo svoje načrte

Kmetija in podeželje sicer ne Mihu in ne Klari nista povsem tuja, kajti kot otroka sta preživljala počitnice pri starih starših na kmetijah. Sama pa si tedaj, povesta iskreno, nista nikoli predstavljala takega načina življenja, saj sta imela izkušnjo, da s seboj prinaša ogromno odpovedovanja, nič počitnic in zgodnje vstajanje. Klara je v mladih letih sanjala o sebi nekje v tujini z delom, ki bi povezoval njeno strast do avtomobilizma. A življenje je imelo drugačne načrte. Ideja za kmetijo je začela zoreti daleč stran od Dolenjske, od Ljubljane in od Slovenije – na Danskem, kjer sta Klara in Miha med njegovim študijem nekaj časa živela.

Tam sta slišala veliko zgodb o tem, da se da kmetovati tudi drugače. Pritegnili so ju permakultura, sonaravno in obnovitveno oz. regenerativno kmetovanje. Klaro kot ekonomistko še posebej s tega, ekonomskega vidika. Da obstaja možnost, da se vse to tudi finančno izplača, da je kmetija lahko podjetje in ne le hobi program in da hkrati ni eno samo garanje. "Po navdihu in zgledu iz tujine sva leta 2020 prvič poskusila s serijo 20 pitovnih piščancev, ki sva jih dobre 3 mesece pasla po travniku pod hišo, zavarovane pred plenilci v posebnih kletkah, kjer imajo s premikanjem vsak dan dostop do sveže trave. Namenila sva jih za domačo porabo, a se je glas o najinem podvigu kmalu razširil in razni znanci so nama namignili, da bi tako pridelana hrana zanimala tudi njih. Testiranje z večjim številom piščancev v letu 2021 se nama je zdelo uspešno, stranke so bile zadovoljne."

Tako začetke opiše Klara. Sta se pa že kmalu po rojstvu prve hčerke preselila na podeželje in se spogledovala s kmetijstvom. Imela sta vrt, kokoške, race, mini koze – a vse to bolj za zraven, za hobi. Želja po kakovostni domači hrani in po samooskrbi je bila z rastjo družinice vedno večja. Vedno večji pa je bil tudi interes potencialnih strank. Tako se je počasi kmetija Mihovih prednikov na Griču pri Trebnjem začela spreminjati v obnovitveno oz. regenerativno kmetijo, ki je dobila ime, ki ji ne bi moglo bolj pristajati - Zeleni pašnik. 

 Kmetija Zeleni pašnik sta Klara in Miha, so trije otroci, so ovce, piščanci, zajci, pes in mačka, so orehi, jagodičevje, travniki in čudoviti razgledi. Kaj pa sploh je obnovitvena kmetija? Nekateri tej vrsti kmetovanja pravijo tudi inteligentno kmetovanje, kjer ne gre samo zato, da iz narave vzamemo, ampak ravno obratno. Kratke definicije ta pojem nima, kot nam razloži Miha, pa gre za način kmetovanja, pri katerem ne samo, da se trudijo vračati vse, kar naravi vzamejo, pač pa celo več, kot so vzeli: "V praksi to med drugim pomeni, da z različnimi praksami bogatimo tla in vanje vračamo ogljik iz zraka, kjer povzroča težave. Pa da skrbimo za čim večjo biotsko pestrost - tako z rastlinami kot z živalmi. Te so ključen del sistema, ker bistveno pospešijo obnovo ekosistemov, seveda če jih pasemo načrtovano in jih redno premikamo na nov del pašnika, da ruše ne poškodujejo."

Klara in Miha opažata velik napredek njunih tal zaradi tega načina kmetovanja, ki skozi leta daje še več. Nenazadnje obnovitveno kmetovanje vključuje tudi čim manjšo porabo fosilnih goriv, opustitev mineralnih gnojil in pesticidov, predvsem pa celostno gledanje na vse, kar se dogaja okoli nas. Koncept je v tujini že precej uveljavljen, a tudi v Sloveniji se zadnje leto ali dve pojavlja vedno več primerov, kar naša sogovornika zelo veseli. "Vedno več nas je in to je lepo. Da se lahko povezujemo med seboj, družimo, si pomagamo, odkrivamo težave," pravi Klara. 

 

 Njuni otroci nadvse uživajo v podeželskem okolju. "Se pa vidi, da živijo na podeželju, samo zunaj bi bili ves čas," komentira Klarina mama, ko se starejša dva vrneta s počitnic v Ljubljani. S Klaro večino časa preživijo na kmetiji in skupaj opravljajo vse, kar je potrebno postoriti, medtem ko Miha dela kot raziskovalec na Biotehniški fakulteti.

Mala Ema najraje skrbi za kokoši in pobira jajca, sta pa starejša otroka (najmlajši je bil ob našem pogovoru star le nekaj tednov) prisotna povsod, kjer želita biti. Tudi pri klanju piščancev, kar je – pravita Klara in Miha – del življenja in tako tudi želita, da otroka dojameta, od kod pride na krožnik meso.

Na prvo mesto svojih prioritet mlad par postavlja družino, zato sta se tudi odločila za ta način življenja.

Njuni domači ju pri tem zelo podpirajo. Več kot očitno pa tudi stranke, kajti na njuni spletni strani piše, da se za naslednje leto lahko vpišemo le na čakalno vrsto za jagnjetino in piščance. To je verjetno dokaz, da sta izbrala pot, po kateri želi vedno več osveščenih ljudi. Pot, s posluhom za naravo.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord