Podrobnosti se berejo kot scenarij za izjemno napet film.
Življenjska pot zdravnice Dzhamilyat Abdulkhalikove s Kliničnega oddelka za reprodukcijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana se razteza od Dagestana do Slovenije. Čeprav prihaja iz Rusije, je njena družina z našo deželo tesno povezana še iz časov druge svetovne vojne. Podrobnosti je razkrilav aktualni številki časopisa UKC Ljubljana Interno.
Njen dedek je bil ruski vojaški kirurg
Dzhamilyat Abdulkhalikova je specialistka ginekologije, ki pomaga ženskam pri zdravljenju neplodnosti, pri čemer ji dodatno širino daje tudi osebna izkušnja in zahtevna pot, ki jo se morala sama premagati, da je lahko postala mama. Tudi o tem je iskreno spregovorila.
Njen dedek je bil ruski vojaški kirurg Magomed Gadžijev, znan tudi pod vzdevkom dr. Mišo, ki je bil med drugo svetovno vojno na ukrajinski fronti ranjen v prsni koš, nakar so ga hoteli fašisti, ker so vedeli, da je dober zdravnik, prepeljati v Italijo, da bi tam zdravil fašistične vojake.
A uspelo mu je pobegniti. V Senožečah je skočil z vlaka in tri dni taval po gozdu med Pivko in Divačo, dokler ni naletel na borce istrskega odreda in jim kasneje pomagal ustanoviti partizansko bolnišnico Zalesje. Kot je v intevjuju za omenjeni medij pojasnila Abdulkhalikova, beseda v ruščini pomeni "za gozdom". Tako se je sredi vojne začela trajna vez njegove družine s Slovenijo.
Ranjence v bolnišnico pripeljali z zavezanimi očmi
Po navedbah v intervjuju, so v bolnišnici Zalesje v 14 mesecih operirali in zdravili 202 ranjenca in druge bolnike, smrtnost med njimi pa je bila po besedah Abdulkhalikove zgolj 2-odstotna, kar je bilo za vojne razmere zelo malo. Bili so izredno previdni, saj so ranjence v bolnišnico pripeljali z zavezanimi očmi. Če vojaki niso ranjenci niso vedeli, kjer so, jih namreč niso mogli izdati.
Magomed Gadžijev se je tukaj tudi zaljubil in dobil sina Eldarja, ki je tudi po vojni z mamo ostal v Sloveniji, sam pa se je vrnil v Rusijo, kjer je spoznal babico Dzhamilyat Abdulkhalikove. Eldar je kasneje postal ugleden ljubljanski kirurg, ki je oblikoval in razvil jetrno kirurgijo v UKC Ljubljana in nato še v UKC Maribor. Prav on pa je svojo nečakinjo Gadžijevo povabil v Ljubljano, kjer je nadaljevala s študijem medicine, s katerim je začela že v domačem Dagestanu.
Sprememba okolja je bila zanjo velik izziv, saj se je morala zelo hitro naučiti slovenščine na visokem nivoju, da je lahko študirala brez težav. Po koncu študija se je, tako kot njena mama, usmerila v ginekologijo, specializacijo začela v Izoli, nato pa svojo poklicno pot nadaljevala v UKC Ljubljana, kjer se danes ukvarja predvsem z zdravljenjem neplodnosti, ginekološko endokrinologijo in deloma otroško ginekologijo.
Znašla se je v vlogi pacientke na lastnem oddelku
V intervjuju je med drugim dejala, da so najlepši trenutki njenega dela tisti, ko na porodniškem oddelku sreča pacientke, ki so se prej dolga leta borile z neplodnostjo in jim je uspelo donositi otroka. Opozorila je tudi na razloge, ki pomembno vplivajo na pojav neplodnosti. To so sodoben življenjski slog, odlaganje materinstva in izpostavljenost endokrinim motilcem
Razkrila pa je tudi, da je njeno delo zaznamovala osebna izkušnja, saj se je znašla tudi v vlogi pacientke na lastnem oddelku, kjer je prestala več postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, med katerimi je bil eden uspešen. Zaradi lastne izkušnje svoje pacientke tudi lažje razume lažje predvsem z vidika psihološkega pritiska.
"Uspeh pripisujem predvsem vztrajnosti in strokovni predanosti mojih kolegov ter embriologov, ki niso obupali. Imam enega otroka, za katerega sem hvaležna vsak dan," je zaključila svojo izpoved. Celoten intevju lahko priberete tukaj.
