(FOTO) Kako je novinarka Vajnhandl "shendlala" vina?

Kot vsako leto je ljubitelje žlahtne kapljice tudi letos razveselil že 23. Slovenski festival vin. Ker je moj priimek Vajnhandl, kar v nemškem jeziku pomeni preprodajalec vina, se je zdelo primerno, da obiščem festival in preizkusim, ali sem kos svojemu priimku.

Od vstopa v dvorano Cankarjevega doma je bilo čutiti fenomenalno vzdušje. Vinarji so z veseljem predstavljali svoje najljubše bele, oranžne, rdeče, črne in zelene kapljice, obiskovalci pa so jih s še večjim veseljem okušali.

"Najraje pijem sladka bela vina"

Degustacije vin sem se udeležila prvič v življenju. O vinih vem zelo malo - znam ločiti med belim in rdečim, in presoditi, ali je sladko ali bolj kislo.

Mojemu znanju primerno sem se okušanja torej lotila povsem laično. Najraje pijem sladka bela vina (Štajerka sem, op. a.), zato sem pri vsaki stojnici pokušala rumeni muškat, sauvignon, chardonnay, če pa se mi je zdela zanimiva še kakšna druga sorta, pa še tisto.

Opazovala sem ostale goste in posnemala njihove geste: vino v kozarcu sem dvakrat zavrtela, da je omočilo steno kozarca skoraj do roba in ga povohala, preden sem ga srknila.

Ravno sem pokušala neko frankinjo in si na naslednji stojnici že zaželela rumeni muškat, ko me je zaprepadeni vinar podučil: "Najprej je treba poskusiti penine, potem bela vina, nato pa šele rdeča!"

Če pri eni stojnici piješ belo vino, pri drugi rdeče – kot sem to počela jaz – vina ne degustiraš pravilno, saj vneseš preveč različnih okusov, da bi lahko brbončice primerno in polno zaznavale.

Raznolika ponudba vin

Če vas zanima, kakšna vina ponujajo slovenski vinarji, je festival pravi kraj, da spoznate najboljše, kar ponuja naša dežela. Vsak vinar je poskrbel, da je obiskovalce seznanil s podrobnostmi in kakovostjo vin, ki jih ponuja.

V pritličju Cankarjevega doma so svoja vina ponujali vinarji z vzhoda države. Zdelo se je, da je največ zanimanja požel lanski zmagovalec festivala, white cuvee od družine Puklavec, dobra obiskanost pa je bila na vseh stojnicah.

Nekoliko več ljudi se je gnetlo tudi pri izredno prijaznemu gospodu iz Avstrije (govoril je slovensko), ki je poleg vina  ponujal še izjemno dober pršut.

V pritličju so vinarji ponujali tudi tuja vina. Ko sem se pogovarjala z enim od njih, me je seznanil z zelo pomembnim podatkom - da za nekatera zelo kakovostna tuja vina ni treba odšteti celega premoženja.

Vinarji z zahodnega dela države so svoj kotiček na festivalu našli v kleti Cankarjevega doma. In čeprav nisem poznavalka vin, sem opazila, da so vina z vzhoda države slajša, medtem ko so na zahodu bolj suha.

Obiskovalci so se, podobno kot jaz, sprehodili čez celotno prizorišče in preizkušali vsa vina. Zanimivo je bilo tudi, da so bili prisotni tako stari kot mladi, festivala pa so se udeležile tudi vinske kraljice.

"Stran pa že ne bomo zlivali!"

Kot Štajerki mi nikakor ni šlo v račun in me je zabolelo vsakič, ko so ljudje naredili le požirek, potem pa preostalo vino zlili stran.

Odločila sem se, da "stran pa že ne bomo zlivali" in sem pogumno preizkusila vino na vseh stojnicah. Ta moj pogumen korak je botroval k temu, da sem na koncu dogodka bila precej židane volje.

Kako je novinarka Vajnhandl "shendlala" vina, se sprašujete? Priznam, da precej slabo.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ