Pred slovenskim kulturnim praznikom, 8. februarjem, naj bi slavnostno odprli kompleks Prešernove domačije, ki poleg prenovljene Prešernove rojstne hiše vključuje tudi nekdanje gospodarsko poslopje, ki so ga predelali v interpretacijski center.
Celovita preureditev Prešernove domačije v Vrbi je stekla poleti 2024. 2,9 milijona evrov vreden projekt obsega konservatorske posege na Prešernovi rojstni hiši in rekonstrukcijo Ribčevega gospodarskega poslopja, ki ga je država od zasebnega lastnika odkupila leta 2019 in ki do zdaj ni bil v javni uporabi.
Epicenter slovenske kulture
Do sredine leta naj bi bila zaključena še rekonstrukcija stanovanjskega objekta na naslovu Vrba 1, ki ga bodo predelali tako, da bodo v njem kavarna, galerija in umetniški apartmaji.
"Sanje, ki smo jih dolgo sanjali, da se uredijo razmere okoli Prešernove hiše in da bi dobili možnost obiskovalcem ponuditi več, se uresničujejo," je povedal direktor Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica Matjaž Koman. Kot je ocenil, bo dodatna vsebina, ki jo bo ponujalo gospodarsko poslopje in pozneje še objekt na naslovu Vrba 1, za dediščino Vrbe izjemno pomembna.
V gospodarskem poslopju bodo med drugim prostor za dogodke, nova muzejska postavitev in muzejska trgovina. Urejen bo tudi zunanji prostor za dogodke, rekonstruiran objekt Vrba 1 pa bo namenjen gostinski ponudbi, galeriji in umetniškim rezidencam.
Nadaljuje se gradnja obvoznice
Občina Žirovnica po pridobitvi dokončnega delnega gradbenega dovoljenja nadaljuje gradnjo obvoznice mimo Vrbe. Žirovniški župan Leopold Pogačar pričakuje, da bodo v prihodnjih mesecih pridobili gradbeno dovoljenje še za 250 kvadratnih metrov veliko zemljišče, ki je v postopku razlastitve, obvoznica pa da bo zgrajena do konca leta.
"Z nekaj sreče, predvsem pa tudi s kar nekaj zamude zaradi upravnih postopkov in nasprotovanj posameznikov, bi lahko letos vendarle zaokrožili celotno zadevo tako v smislu kulturnega centra kot obvoznice," je izpostavil župan. Dodal je, da bo obvoznica nastajajoči epicenter kulture razbremenila nepotrebnega motornega prometa.
Dolgotrajno zaprtje muzejske hiše sicer predstavlja precejšen izpad prihodka. Hišo namreč v najboljših letih obišče blizu 20.000 ljudi, kar je precej več od drugih hiš, s katerimi upravlja žirovniški zavod, in v katerih letno naštejejo med 5000 in 7000 obiskovalcev. V času zaprtja Prešernove hiše so obiskovalce delno preusmerili v Čopovo in Finžgarjevo rojstno hišo.
Novo na Metroplay: