Njeni začetki segajo v sredino 18. stoletja.
Za generacijo, ki je odraščala ob prelomu tisočletja, je rumena stavba z vogalnimi stolpiči na naslovu Vodnikova cesta 43 v ljubljanski Šiški predvsem dom legendarne televizijske postaje TV Dober dan.
Pred njenim pragom so se v priljubljeni seriji vrstili komični prizori z nepozabnimi liki, stavba pa je s svojo markantno zunanjostjo postala eden najbolj prepoznavnih ljubljanskih objektov na malih ekranih. A medtem ko je za nekatere kultna le zaradi televizijskih kamer, njeni zidovi govorijo zgodbe, ki segajo stoletja dlje v preteklost.
Eleganten podeželski dvorec
Stavba se pravzaprav imenuje Galetov grad, njeni začetki pa segajo v sredino 18. stoletja. Takrat je baron Anton Nepomuk Taufferer staro kmečko posestvo drzno prezidal v eleganten podeželski dvorec. Stavba je hitro menjala plemiške lastnike; leta 1780 jo je kupil baron Maksimilijan Raigersfeld, le štiri leta kasneje pa je prešla v roke barona Janeza Nepomuka Auersperga, ki jo je združil z bližnjim posestvom dvorca Jama.
Svoje najbolj uveljavljeno ime je dvorec dobil po družini Gallé (tudi Galet), ki je bila lastnica posesti v 20. stoletju. Upravljali so z obsežnimi travniki in gozdovi na Šišenskem hribu, njihovo obdobje pa se je končalo po drugi svetovni vojni, ko je bila celotna lastnina nacionalizirana.
Danes stavba nima več grajskih prebivalcev, temveč v njej po podatkih Wikipedije domujeta Policijsko veteransko društvo Sever Ljubljana in Policijski pihalni orkester. Kljub temu da je vpisan v Register nepremične kulturne dediščine, dvorec presenetljivo nima statusa kulturnega spomenika.
Morda vas zanima tudi:
- Čista nostalgija: ljubljanski lokal, v katerem boste obujali spomine na mladost in čase še iz Jugoslavije (FOTO)
- Najboljši rokerski pub v Ljubljani je skrit v Šiški – dobrodošli tudi tisti brez dolgih las in usnjene jakne!
Zgodba o lokalnem smučišču
Zgodovina Galetovega gradu pa ni vezana le na arhitekturo, temveč tudi na športni duh Šiškarjev. Na sosednjem Galetovem travniku je bilo nekoč priljubljeno smučišče, kjer so mladi sami gradili skakalnice. Vrhunec je lokacija doživela v letih 1953–1954, ko je Smučarski klub Enotnost po načrtih legendarnega Stanka Bloudka zgradil 60–70-metrsko skakalnico.
Ta je bila prava posebnost, saj je njena konstrukcija dobesedno molela nad Vodnikovo cesto, preden so jo leta 1966 dokončno odstranili.
Stavba torej pripoveduje številne zanimive zgodbe. A ne glede na to, po čem jo poznate oziroma se vam je vtisnila v spomin, ostaja neprecenljiv del ljubljanske mestne krajine.
