Odziv Gen-I na parlamentarno preiskavo: "nezakonita in neustavna"

Njen cilj je pridobiti najširšo možno količino podatkov, ki bi jih lahko uporabili za diskreditacijo družbe, so prepričani. "Cilj podane zahteve za parlamentarno preiskavo je z neustavnimi in nezakonitimi metodami ter kršitvijo nekaterih ključnih ustavno varovanih pravic, kot so pravice do zasebne lastnine in pravice do svobodne gospodarske pobude, pridobiti najširšo možno količino podatkov, tako poslovno zaupnih kot zasebnih, ki bi jih snovalci zahteve po potrebi selektivno plasirali v javnost in jih uporabljali za diskreditacijo družbe z namenom povzročiti ji nepopravljivo in nenadomestljivo poslovno škodo," so tako po današnjem glasovanju v državnem svetu sporočili iz Gen-I.

Parlamentarna preiskava pod vprašajem

Zahteva za parlamentarno preiskavo v takšni obliki, skladno z zaključki pravnih mnenj, ki so jih pridobili na Gen-I, lahko predstavlja le "ponoven primer zlorabe inštituta ustavne kategorije parlamentarne preiskave, hudo zlorabo državnega sveta kot državne ustanove in grob poseg v demokratično in ustavno ureditev". Gen-I bo o nadaljnjih korakih za zaščito svojih poslovnih interesov in z ustavo varovanih pravic javnost sproti obveščal.

V družbi so spomnili na argumente, ki so jih prek pooblaščenca Mirka Bandlja naslovili na državni svet. Zahteva za parlamentarno preiskavo tako po njihovem prepričanju ni le vsebinsko neutemeljena in z ničimer obrazložena, ampak je na ravni pamfleta. "Predmet obravnave ni opredeljen, opisani niso niti domnevni dogodki, ki naj bi bili sporni oz. niso niti navedeni, predvsem pa tudi ne časovno opredeljeni. Nekateri ključni podatki, na katerih temelji zahteva, so celo povsem neresnični," so zapisali.

Popolnoma nedoločen predmet preiskave po njihovi oceni pomeni, da bi lahko ta zajela poslovanje podjetja za obdobje 20 let nazaj. "S tem bi se ustvarila praksa, po kateri bi lahko politika na podlagi popolnoma nedoločenih ali celo izmišljenih navedb pridobivala poslovno zaupne in občutljive podatke katerega koli slovenskega podjetja, ki bi si ga katera od političnih strank zaradi različnih razlogov vzela za tarčo," so posvarili.

Omejeno vplivanje trenutnih nosilcev javnih funkcij

Da gre za nesmiselno in med seboj časovno povsem pomešane nedefinirane posle, po njihovem mnenju izhaja tudi iz dejstva, da trenutni nosilci javnih funkcij v povezavi z Gen-I niti teoretično niso mogli tudi zlorabiti svojega položaja, kot je razvidno iz zahteve. Predsednik vlade Robert Golob je bil namreč, kot so spomnili, predsednik uprave do 17. novembra 2021, torej le še pol leta po tistem, ko je družba uradno pridobila status podjetja v državni lasti. "Tudi v tem obdobju ni bil politik, še manj nosilec funkcij državne oblasti," so navedli v Gen-I. Zagotovili so tudi, da družba nikoli in v ničemer ni sofinancirala niti volilne kampanje niti kako drugače stranke Gibanja Svoboda, ki je bila ustanovljena po tistem, ko je Golob prenehal voditi podjetje.

Po njihovem vedenju poslovanje družbe tudi ni predmet nobenih postopkov državnih organov, še najmanj postopkov, ki bi bili povezani z morebitnimi nepravilnostmi, prekrški ali celo kaznivimi dejanji. S posameznimi gospodarskimi subjekti, ki so predmet preiskave, pa družba po lastnih zagotovilih nikoli ni poslovno sodelovala.

Trditve o domnevnem finančnem izčrpavanju družbe in opustitvi skrbnosti dobrega gospodarja so medtem popolnoma izmišljene, so podčrtali. Poslovanje družbe je vsako leto predmet rednih revizij, Gen-I pa ima glede na kompleksnost poslovanja v mednarodnem okolju energetskih in finančnih trgov vzpostavljene vse najzahtevnejše instrumente presojanja skladnega in zakonitega poslovanja ter obvladovanja tveganj, so nanizali.

Kot popolnoma neutemeljenega so zavrnili tudi očitek namena finančnega oškodovanja družbe ob nameravani prodaji deležev Gen-I in Elektra Ljubljana v podjetju Gen-EL, 50-odstotnem lastniku Gen-I.