21. 10. 2022, 21:05 | Vir: Metropolitan

Glavni urednik iskreno o tem, kako izbirčen je pri izbiranju "prave" knjige za izdajo

Saša Kovačič

Vam lahko kot mlajšim avtorjem na slovenskem trgu uspe? O tem smo se pogovarjali z Aljošo Harlamovom, glavnim urednikom priznane založbe, ki nam je zaupal, kaj je običajno največja težava neuveljavljenih pisateljev, ki si želijo izdati prvo knjigo.

Aljoša Harlamov je glavni urednik Cankarjeve založbe. Julija 2014 je prejel Stritarjevo nagrado za najboljšega mladega literarnega kritika. Danes je glavni urednik revije Mentor, kolumnist, avtor romana Bildungsroman, skupaj s kolegoma pa snema podkast o žanrski umetnosti O.B.O.D.

Za revijo Metropolitan je razkril vse, kar vas je od nekdaj zanimalo, če ste razmišljali o izdaji knjige. 

Kako se odločite, da neko besedilo lahko postane knjiga?

Kriterija sta dva: kriterij kakovosti in kriterij komercialnosti besedila. Kakovostno besedilo mora imeti vrhunsko estetsko in kulturno vrednost, kadar gre za leposlovje, pa tudi družbeno in spoznavno vrednost, kadar gre za neleposlovje, čeprav tudi leposlovju ti dve komponenti seveda ne škodita.

Ker živimo od prodaje, pa izdajamo seveda tudi komercialno zanimiva besedila in pri teh je zelo pomemben še prodajni potencial – kako bo besedilo nagovorilo ciljno občinstvo, bo dovolj zanimivo in privlačno.

Se pa oboje ne izključuje med sabo. Tudi komercialna besedila morajo izpolnjevati kriterije kakovosti, le da tam estetska komponenta pač ni tako izrazito v ospredju.

Kaj je običajno največja težava neuveljavljenih pisateljev, ki si želijo izdati prvo knjigo?

Pri besedilih odloča izključno kakovost; avtorjev ne zavračamo ne zaradi starosti ne zaradi kakšne druge osebne lastnosti.

Ko prejmemo na založbo rokopis, večinoma niti ne vemo, kdo ga je poslal, če avtor ne doda krajše biografije (ali ga že od prej ne poznamo).

Žal pa je pri nas še vedno uveljavljeno neko prepričanje, da za to, da napišemo knjigo, ni potrebnih kakšnih posebnih znanj, zato je veliko rokopisov nekakovostnih; avtorjem pa je včasih težko dopovedati, da je treba pri rokopisu še veliko popraviti. In žal ima urednik velikokrat preveč dela, da bi lahko z avtorjem razvijal rokopis in njegovo pisanje, če to kaže določen potencial, ni pa še toliko izdelano, da bi bilo to mogoče narediti v relativno kratkem času.

Kakšni so vaši napotki za sveže pisatelje, ki si želijo svoj zapis deliti med ljudi?

Predvsem morajo vedeti, da je pisanje knjige delo, ki zahteva določena znanja in predhodno vajo. Ne morejo kar začeti s knjigo: začne se s krajšimi besedili, ki se izdajajo pri literarnih revijah, pošiljajo na natečaje, ki se berejo pred občinstvom, da lahko vidijo njihov odziv na prebrano, predvsem pa je treba veliko brati. Brati dobre knjige, knjige, ki jih izzovejo, ki jim širijo horizonte, ki jih presenečajo.

Kaj svetujete mladim ustvarjalcem, ki se še opogumljajo za izdajo knjige?

Mislim, da izdaja knjige ne zahteva poguma, ampak delo. Pogum zahteva ustvarjalno delo, pisanje knjige, da daš resnično vse od sebe, greš globoko in na nož. Pogum zahteva neko prepričanje, da bi ob poplavi novih naslovov vsako leto tvoja knjiga prinesla nekaj novega, posebnega. Poslati rokopis na založbo je še najmanj.

Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel