24. 5. 2024, 14:35 | Vir: STA

Goriški Kras po uničujočem požaru: kako je država v dveh letih poskrbela za varnost ogroženega predela?

Bobo

Na požarišču na Goriškem Krasu se je odprla prva v mreži obnovljenih protipožarnih cest.

Na Goriškem Krasu, kjer je poleti 2022 divjal največji požar v zgodovini Slovenije, so danes slovesno odprli novo protipožarno gozdno cesto Volkovnjak, ki bo služila kot vzorčni primer novih standardov za glavne protipožarne ceste na območjih požarno ogroženih gozdov.

Danes odprta cesta velja za vzorčni primer izgradnje protipožarne ceste po sodobnih standardih, ki upoštevajo tehnične zahteve sodobnega gašenja gozdnih požarov. Bistvenega pomena je namreč, da je prometnica dovolj široka in da ima dovolj širok profil, da ogenj ne preskoči z ene strani na drugo, pomembna pa so tudi izogibališča, kjer se lahko izmenjujejo tudi največja gasilska vozila, je za STA razložil član poslovodstva družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG) Aleš Kadunc. Izogibališča morajo biti na 200 oz. največ 300 metrov razdalje, kar cesta Volkovnjak tudi izpolnjuje.

Gozdna cesta Volkovnjak je sicer dolga 2323 metrov, minimalna širina gramoznega vozišča brez bankine znaša štiri metre, na trasi pa so tudi dve obračališči in osem utrjenih izogibališč, ki omogočajo dvosmerni promet. Gradbeni stroški so znašali 135.000 evrov. Inženiring in gradbene stroške je financirala družba SiDG, kjer ocenjujejo, da bo del sredstev sofinanciran iz podukrepa podpore za preprečevanje škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov ter naravnih nesreč in katastrofičnih dogodkov.

Kot je na slovesnosti za STA povedal vodja sežanske območne enote Zavoda za gozdove Boštjan Košiček, je idejna trasa protipožarnih cest zorela več let, izvedbo pa jim je omogočil razpis iz programa razvoja podeželja, ki jim je omogočil 2,8 milijona evrov sredstev, od tega so do zdaj porabili 1,8 milijona evrov.

Bobo

Investicijo je sofinanciralo tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Z omenjenega ministrstva se je odprtja udeležil državni sekretar Ervin Kosi, ki je poudaril, da so prav takšne ceste ob izbruhu požara ključnega pomena za hitro in učinkovito gašenje, za omejevanje požara in s tem zmanjšanje škode, ki jo povzroči požar.

Pod okriljem SiDG se sicer načrtuje gradnjo še petih podobnih protipožarnih prometnic. Trenutno imajo na Krasu dva odprta projekta novogradenj gozdnih cest ter tri v fazi pridobivanja soglasij in izdelave projektne dokumentacije.

Eden od ukrepov za povečanje požarne varnosti je tudi spreminjanje sestave gozdnih sestojev s spodbujanjem sadnje avtohtonih drevesnih vrst listavcev. Po Kadunčevih besedah bo v letošnjem letu v državnih gozdovih zaključena sanacija večine najbolj poškodovanih gozdov na območju požarišča. Kot je za STA razložil še Košiček, so do zdaj zasadili 220 hektarjev in trenutno presegajo pričakovanja sanacijskega načrta.

V največjem požaru v zgodovini Slovenije poleti 2022 sta bila na Goriškem Krasu sicer poškodovana 2902 hektarja gozdov, od tega 286 hektarjev v državnih gozdovih.

Novo na Metroplay: Pri pop petju lahko gre več 'narobe' kot pa pri zboru | Ana Praznik in Urška Bernik