Dvorec je imel skozi stoletja pomembno strateško in obrambno vlogo ...
Hrvaški turistični portal Putni Kofer je pred kratkim prav posebno pozornost namenil manj znanemu, a izjemno slikovitemu slovenskemu biseru: gradu Bizeljsko v občini Brežice.
Za številne Hrvate so Brežice, ki so od Zagreba oddaljene le približno 40 minut, predvsem priročna nakupovalna destinacija tik čez mejo, a po mnenju hrvaškega portala to dela veliko krivico območju, ki ponuja precej več: od brežiškega gradu z znamenito viteško dvorano do impresivnega 46 metrov visokega vodnega stolpa in slikovitih sprehajalnih poti ob sotočju Save in Krke.
Ena od tamkajšnjih znamenitosti, ki pa bi si sploh zaslužila več pozornosti, je prav grad Bizeljsko, umeščen v mehko gričevnato pokrajino blizu hrvaške meje.
Prepoznaven po izraziti rdeči strehi
Grad Bizeljsko stoji na vzpetini nad istoimenskim naseljem in obiskovalca očara že z lego: razgledi na vinograde in okoliško pokrajino so, kot pišejo Hrvati, eden njegovih največjih adutov. Posebno prepoznaven je tudi po izraziti rdeči strehi, ki izstopa v krajini. Prvič je omenjen že leta 1404, v zgodovinskih virih pa se pojavlja tudi pod imenom Wissell.
Dvorec je imel skozi stoletja pomembno strateško in obrambno vlogo. Zaradi lege je bil vedno zanimiv za plemstvo, njegov prvi znani lastnik pa je bil vitez Eberhard von Visel. Lastniki so se skozi zgodovino menjavali, skupna točka pa je bila vedno plemiški status.
Posebno poglavje v zgodovini dvorca je povezano z drugo svetovno vojno. Po navedbah portala je baron Nikolaus Maasburg skupaj z ženo sodeloval s partizani in celo pomagal pri posredovanju informacij britanski obveščevalni službi MI5. Kljub obljubam zaščite je bila družina po vojni zaprta, dvorec pa nacionaliziran.
Morda vas zanima tudi:
- Turisti zmedeno sprašujejo, kaj se dogaja na Ljubljanskem gradu – pričakala so nas zaprta vrata, je to normalno?
- Luč na koncu tunela za slovenski grad z burno zgodovino — v njem boste po novem lahko celo prespali
Danes v gradu domuje vino
Hrvaški portal se podrobneje ustavi tudi pri arhitekturi. Dvorec združuje renesančne in baročne elemente, razprostira se v dveh nadstropjih, njegovo zahodno stran pa zaznamujeta dva stolpa. Posebej izpostavljajo kapelo iz leta 1623 ter bogate štukature z motivi angelov, ki notranjosti dajejo eleganco in izrazit zgodovinski značaj.
Danes dvorec nima več obrambne vloge. Od leta 1971 v njem živi družina Klakočar–Wissel, ki nadaljuje vinarsko tradicijo. Kot poroča Putni Kofer, je dvorec mogoče obiskati ob predhodni najavi, obisk pa je pogosto povezan tudi z degustacijo vina, kar daje celotni izkušnji poseben čar.
