Na hrvaški obali se pripravlja odmevna sprememba, ki bi lahko drastično posegla v dolgoletno prakso in tradicijo številnih turističnih obiskovalcev Jadranskega morja.
Hrvaška vlada se je odločila lotiti problema, ki se ob Jadranskem morju vleče že vrsto let, piše Morski. Številna podjetja, komunalne družbe in turistični ponudniki namreč opravljajo gospodarske dejavnosti na obalnih zemljiščih in drugih območjih pomorskega dobra, čeprav nimajo ustreznih koncesij. Namesto takojšnjega zaprtja njihovih dejavnosti in visokih kazni, pa je vlada zdaj pripravila predlog, ki jim omogoča največ tri leta časa za ureditev pravnega položaja.
Predlog prinaša tudi precejšnjo polemiko. Podjetjem, ki so doslej poslovala brez veljavnih koncesij, država namreč ne namerava samodejno izreči visokih kazni ali jim odvzeti celotne premoženjske koristi, pridobljene s takšnim poslovanjem. To odpira vprašanje pravičnosti do tistih, ki so koncesije pravočasno pridobili in zanje redno plačevali predpisane dajatve.
Tri leta za ureditev dokumentacije
Predlagani ukrep predvideva prehodno obdobje, dolgo največ 36 mesecev, v katerem bodo določeni gospodarski subjekti lahko nadaljevali poslovanje, čeprav še nimajo formalno urejene koncesije. Toda to ne pomeni, da bodo lahko še naprej uporabljali obalna območja brez plačila. Pogoj za nadaljevanje dejavnosti bo redno in popolno plačevanje nadomestila, ki bo po višini in vsebini ustrezalo koncesijski dajatvi.
Ukrep je namenjen predvsem dvema skupinama uporabnikov pomorskega dobra. V prvo sodijo podjetja in lokalne komunalne družbe, ki so dejavnosti opravljale na podlagi dovoljenj, odločb ali drugih aktov občin in mest. Čeprav niso imele ustrezne državne koncesije, pristojni organi njihovih dovoljenj v preteklosti niso uradno izpodbijali. Drugo skupino sestavljajo podjetja, ki so postopke za pridobitev koncesije že začela, vendar jih zaradi birokratskih zapletov niso mogla dokončati. Med najpogostejšimi razlogi so nerešena lastninskopravna razmerja, pomanjkljiva prostorska dokumentacija in dolgotrajni postopki državnih ustanov.
Ko bodo inšpektorji ugotovili, da posamezno podjetje izpolnjuje pogoje, bodo pristojni organi določili znesek nadomestila. Šele po njegovem celotnem plačilu bo podjetje lahko nadaljevalo dejavnost do pridobitve koncesije oziroma najdlje do izteka triletnega obdobja.
Zakaj vlada ne želi kaznovati vseh kršiteljev?
Vlada svojo odločitev utemeljuje z načelom sorazmernosti, ki je pomemben del hrvaškega in evropskega pravnega reda. Pri tem se sklicuje tudi na prakso hrvaškega ustavnega sodišča in evropskega sodišča za človekove pravice, zlasti na sodbo v zadevi Gashi proti Hrvaški. Bistvo argumentacije je, da posamezniki in podjetja, ki so ravnali v dobri veri, ne bi smeli nositi vseh posledic napak državnih organov.
Po oceni vlade bi nenadna prepoved poslovanja, zapiranje parkirišč in turističnih objektov ter izrekanje visokih kazni lahko povzročili resne motnje v delovanju obalnih krajev. Posledice bi lahko občutili tudi zaposleni, lokalna gospodarstva in turisti, ki uporabljajo storitve na teh območjih. Zato vlada predlaga, da se upravičenim uporabnikom v prehodnem obdobju ne odvzema premoženjska korist po določbah zakona o koncesijah, temveč se jim zaračunava nadomestilo, primerljivo z običajno koncesijsko dajatvijo.
Podoben pristop so hrvaške oblasti v preteklosti že uporabile pri urejanju položaja bencinskih servisov družbe INA na otokih in turističnih kampov, pri katerih meje pomorskega dobra še niso bile dokončno določene.
Predlagana ureditev pa ne pomeni trajnega odpustka za poslovanje brez koncesij. Prehodno obdobje bo veljalo izključno za stanje, ugotovljeno ob sprejetju vladnega sklepa. Podjetja, ki bi nedovoljene dejavnosti začela opravljati pozneje, se na nova pravila ne bodo mogla sklicevati. Prav tako ukrep ne bo omogočal novih nedovoljenih posegov na obalnih območjih. Če podjetje v treh letih ne bo pridobilo ustrezne koncesije, bo moralo območje zapustiti. Enako bo veljalo, če bo na javnem razpisu koncesijo pridobil drug ponudnik. V takšnih primerih bo moral dosedanji uporabnik pomorsko dobro v celoti izprazniti in ga sprostiti najpozneje v 30 dneh.
Država bo pripravila seznam vseh spornih uporabnikov
Hrvaška vlada namerava vzpostaviti tudi sistematičen pregled nad podjetji, ki poslujejo brez dokončno urejenega pravnega statusa. Ministrstvo za finance oziroma carinska uprava ter ministrstvo za morje, promet in infrastrukturo bodo morali v treh mesecih pripraviti celovit seznam podjetij in lokacij, za katere bo veljala prehodna ureditev.
Carinska uprava bo odgovorna tudi za nadzor nad plačevanjem predpisanih nadomestil. Obenem bo ustanovljena posebna medresorska delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov obeh pristojnih resorjev, ki bo usklajevala izvajanje ukrepov in pristojnim organom zagotavljala enotna navodila. Predlagani sklep naj bi tako omogočil postopno ureditev dolgoletnih nepravilnosti na hrvaški obali, ne da bi država čez noč ustavila dejavnosti, od katerih so odvisni številni obalni kraji.
