Humanitarček opozarja: pomoči ne nakazujte neposredno na tekoče račune fizičnih oseb (naredite lahko več škode kot koristi)

Številni Slovenci so minuli vikend v hudih poplavah izgubili dom ali imetje in vsa država je stopila skupaj, da jim pomaga – bodisi s pridnimi rokami na terenu bodisi s finančnimi sredstvi. Navodila, kam nakazati sredstva za pomoč, so v preteklih dneh objavile vse pomembnejše humanitarne organizacije, od Rdečega križa in Karitasa do Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje in Slovenske filantropije, vendar pa po družbenih omrežjih kroži tudi veliko objav s prošnjami za finančna nakazila kar neposredno na tekoče račune ljudi, prizadetih v poplavah.

Iz Društva Humanitarček, ki je trenutno med najaktivnejšimi na terenu, so že pred nekaj dnevi opozorili, da to ni najpametnejša praksa, tudi če zapišete, da gre za donacijo.

"Ne nakazujte neposredno na TRR fizičnih oseb, čeprav ga v stiski objavijo. S tem se nekomu namreč zmanjšajo socialni transferji, štipendija in pravica do izredne denarne pomoči, ki pa mu v takem primeru pripada," so zapisali in dodali, da ne priporočajo niti nakazila na transakcijske račune svojcev, saj tudi to s seboj prinese kup zapletov, ki niso enostavni ali poceni, pa četudi gre za vnuke ali nečake.

"Ne nazadnje lahko njihov otrok samo zato, ker so 'posodili' svoj račun nekomu, ostane brez republiške štipendije, ima nižjo subvencijo vrtca ..."

Njihovo priporočilo je, naj se prosilci za pomoč za to dogovorijo v svojem kraju na kateri od institucij ali društev. Dobili bodo svoj sklic ali ključno besedo, kar pomeni pogodbo, ki jo sklene prosilec z ustanovo in omogoča, da gre denar v prave roke. 

"Ko je akcija končana, se naredi računalniški izpis, ki je preverljiv, in denar na sklicu je namenjen pomoči. Za vsako odprtje zbiranja na sklic je potrebno preverjanje, saj s tem ustanova ali organizacija, pa naj gre za Rdeči križ, Karitas ali katero drugo, na nek način prevzame odgovornost, da so podatki avtentični," so pojasnili.

Opozorila glede transparentnosti nakazil tudi od Fursa in ministrstva za delo

Da oseba, ki prejme finančno pomoč od organizacije, ki nima statusa humanitarne, zanjo ne bo oproščena plačila dohodnine, so po poročanju STA danes opozorili tudi na Finančni upravi RS. Če pa fizična oseba prejme pomoč od organizacij, ki imajo status humanitarne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega ali zdravstvenega varstva, in od organizacij, ki imajo status invalidske organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva, je ta pomoč oproščena plačila dohodnine.

Zato priporočajo, da se vsa finančna pomoč zbira prek humanitarnih organizacij.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa so ob tem za Delo pojasnili, da se lahko tudi pomoč, ki jo nakaže humanitarna organizacija, šteje kot dohodek družine in tako vpliva na višino socialnih transferjev. V izogib temu je treba po njihovih besedah jasno določiti namen porabe sredstev.

"Zelo pomembno je, da organizacije, ki želijo posameznikom nakazati denarna sredstva, da bi jim tako pomagale pri sanaciji poplave, zelo jasno napišejo namen porabe sredstev; na primer sanacija po poplavi, sanacije strehe, nakup oken, vrat," so zapisali.

Dohodek prav tako ne bo vplival na višino socialnih transferjev, če je pomoč dodeljena v fizični obliki (na primer kot prehranski paket) ali če znesek ne presega meje preživetja, kar je 456,34 evra za samsko osebo oziroma 1279,69 evra za štiričlansko družino.

V primeru, da delodajalec izplača delavcu solidarnostno pomoč, se ta do višine 2000 evrov ne všteva v davčno osnovo.

A precej sporno je, da tisti, ki bi želeli zaprositi za izredno socialno pomoč, vendar imajo na računu denar, prejet od humanitarne organizacije, skladno z veljavno zakonodajo do nje ne bi bili upravičeni. Na ministrstvu za delo sicer pravijo, da v okviru interventnega zakona predvidevajo nekatere spremembe na tem področju, ki bodo znane v najkrajšem možnem času.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol