Najboljša slovenska start-up mentorica nam je zaupala, kako sanje spremeniti v posel (in zakaj so ženske v tem poklicu boljše)

Odlikujeta jo predvsem ambicioznost in globoko prepričanje, da je mogoče in da se da. V času, ko še nihče ni vedel, kaj so personalizirane knjige, je predsednica Poslovnih angelov Slovenije Nina Dremelj takrat še majhno slovensko založniško hišo Hooray Studios vzela pod svoje okrilje in jim namenila naložbo švicarskega investicijskega sklada Alpvent.

Kar je sledilo, je že skoraj podobno hollywoodski zgodbi: danes namreč njihove Male junake, personalizirane knjige za vse priložnosti, poznajo na vseh celinah sveta. Reklamo jim je naredila celo zvezdnica ameriškega resničnostnega šova Khloe Kardashian, navdušenje nad slikanico, ki jo je od ekipe v dar dobila hčerkica True, je  delila z milijoni sledilcev na svojih družbenih omrežjih.

Lepota poslušanja in povezovanja

V zadnjih petih letih je investirala v več kot 16 startup podjetij — tako v slovenska kot tuja — in pomagala skleniti več kot 40 dodatnih investicij. Veliko potuje, predava in utira poti novim poslovnim zgodbam o uspehu. Z njo smo se pogovarjali tik pred začetkom srečanja 500 Podjetnic, ki se je 6. aprila odvilo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču.

Kaj dela start-up mentorica in katere veščine so potrebne za to? 

Start-up mentor je kot vsak drug mentor, ukvarja pa se z zelo hitro rastočimi in zelo inovativnimi podjetji oziroma start-upi. Gre za podjetja, ki dokazujejo neke nove, posebne ideje in poslovni model. V tej zgodbi je mentor predvsem nekdo, ki daje oporo, je tisti "drugi par oči", zna poslušati in usmerjati, prinese neko nove znanje in izkušnje. Start-up mentor naredi tudi poslovne povezave, odpira vrata poslu, mlademu podjetniku oziroma podjetnici ponudi roko, včasih pa je tudi rama za jokanje. Zato so veščine, ki so pri tem delu potrebne, predvsem velika količina čustvene empatije in čustvena inteligenca oziroma t. i. mehke veščine.

"Treba je znati zelo dobro poslušati in ne preveč govoriti, ljudi moraš znati dobro brati. Tisti, ki se ukvarjajo s poslom, imajo različne stiske, lahko so kdaj v velikih krčih in takrat potrebujejo le določen pogovor in malo drugačen pogled na stvari."

Kaj je bila vaša glavna motivacija za takšno poslovno pot, kaj vas motivira, da še vedno hodite po njej?

Moja osnovna motivacija je to, da rada delam z ljudmi, že kot otrok sem rada pomagala drugim in od nekdaj mi je bilo mar za sočloveka. Po drugi strani me privlači prodajna plat, lahko rečem, da sem po duši prodajalec. Nikakor pa nisem nekdo, ki bi lahko ves dan sedel za računalnikom in tipkal, nisem solist, potrebujem interakcijo z ljudmi in delo v timih. Pri razvijanju posla je vsaka zgodba svoja ter drugačna in v tem vidim velik izziv. Moje mentorsko delo je izjemno dinamično, zanimivo in vsak dan drugačno.

V vlagateljskem svetu je že osem let

Kateri dosežek vidite kot najpomembnejši v vaši karieri, bi lahko katerega izpostavili?

Moj največji karierni dosežek je vsekakor to, da sem iz prve službe na ministrstvu, torej iz javne uprave, pobegnila v svet podjetništva. Po pojmovanjih mnogih "sanjsko" službo sem zamenjala za nepredvidljivi svet podjetništva, a je bil to zagotovo najboljši skok, ki sem ga v življenju naredila. Šele po tej odločitvi sem si začela tlakovati pot, ki je nikoli ne bi bilo, če bi ostala tam. Ta pot zahteva dinamiko in pogumne ljudi, ki vidijo zunaj okvirjev. Sem človek, ki je pripravljen nekaj narediti tudi kot lastno investicijo, v poslu nikoli nisem bila zaradi denarja, ta pride kot posledica tega, kar si delal in naredil.

"Podjetništvo je zame način življenja in nekaj, o čemer razmišljaš 24 ur na dan, nisem človek, ki bi za 40 let vnaprej vedel, kakšna bo njegova plača, kot je to v državni službi."

Kako veste, da si nek start-up zasluži vaše zaupanje, trud, čas? So to izkušnje, intuicija, kaj drugega? 

Vsega po malo. Lahko pa rečem, da ženske drugače ocenjujemo potencialne novosti, kot jih moški. Na stvari gledamo bolj skozi intuicijo in po osebni plati, recimo s kom se v poslu dobro počutimo, medtem ko moški na vse gledajo bolj skozi številke. Po mojem mnenju je idealna kombinacija obojega.

Kot mentor boš v neki naložbi s človekom sobival pet ali morda deset let, v tej investiciji se moraš dobro počutiti. Če si lahko predstavljam, da bi z nekom preživela deset ur dolgo vožnjo z avtom iz Ljubljane v Berlin, ne da bi že po dveh kilometrih prišlo do težav in konfliktov, potem je to zame že dober znak. To, da bi se z nekom na tej poti lahko imela super, da bi se lahko pogovarjali, odpirali različne teme in postavili odnos na neko novo raven, mi dosti pove.

"Investitorji ne vlagamo v produkt, temveč v ljudi, ki verjamejo vase in bodo šli tudi čez ovire. Če bodo morda naredili napako, bodo to znali priznati in jo popravili. Nekdo ima lahko najboljši produkt na svetu, a če ne zna gristi in ni dovolj lačen po slavi, denarju, rasti, potem ne more uspeti."

Ženske v podjetništvu

Kaj je po vašem mnenju največja ovira pri nas za ženske v podjetništvu? 

To, da ženske še vedno ne zavzemamo toliko vodilnih položajev, smo si v veliki meri tudi same krive, kajti da se. Res je, da je še vedno veliko razslojevanja, kar pomeni, da je lahko prava ženska na pravem mestu, a vseeno ne bo prišla naprej. Vendar imamo ženske v Sloveniji žal še vedno paradigmo: ne moreš, ne smeš. Morda ne znamo toliko ceniti tega, kaj vse vemo in znamo. Tudi družina ni izgovor, da ženska v karieri ne bi mogla biti uspešna, strah, da ne bi zmogle obojega, je nepotreben, saj znamo od nekdaj bolje balansirati kot moški.

Menim pa, da ženske potrebujemo nekoliko več opolnomočenja v tem, kaj menedžment in posel sta. Opažam, da je marsikdaj kakšna podjetnica zelo hitro zadovoljna že s tem, da si zasluži dovolj za svojo plačo. Ampak, zakaj bi bilo to dovolj? To, da si zaslužiš za svojo plačo, ni podjetništvo, v tem primeru greš lahko tudi v redno službo. 

"Ženske se ne potrudimo dovolj, da bi šle naprej, da bi si izborile to, o čemer sanjamo. V resnici pa nismo v poslu nič drugačne od moških, zato razslojevanje ni potrebno, ga ne potrebujemo, saj delujemo v isti družbi."

Kateri je bil najboljši nasvet, ki ste ga kdajkoli prejeli v poslu? 

Vedno se obkroži s pametnejšimi ljudmi od sebe. Ko predavam start-upom, povem, da imam problem, če sem v prostoru, v katerem največ vem. Tudi, če so okrog mene študentje, si želim, da so za določena področja v znanju močnejši od mene. Tega se ne bojim, temveč si želim, moja naloga je, da jih uspešno menedžiriram, kajti tega ne zna vsak. Ne smemo se bati močnih in pametnih ljudi okrog sebe, ki posedujejo določena znanja, kajti to je nekaj najboljšega, kar si lahko v poslu zaželiš.

Start-upi in trg

Kaj so najpogostejše napake, ki jih delajo start-upi?

Start-upi se morajo drugače obnašati od preostalih podjetij, hitro se morajo obrniti na trgu in nimajo časa, da bi deset let razvijali neko poslovno idejo. Od njih se pričakuje, da bodo že takoj ustvarili milijon evrov prihodkov, zelo hitro morajo reagirati in imeti močno osebnost, to ni svet za vsakogar. Vsekakor je za njih pomembno, da so "coachable" (da se pustijo usmerjati, op. a.) oziroma da se vsake toliko časa obrnejo na ljudi, ki jim lahko pomagajo in svetujejo.

"Ko z neko novo idejo prihajaš na trg, ki je precej neizprosen, je problem, če nikogar ne poslušaš in krmariš po svoje."

Druga pomembna stvar je, da so sposobni pivotirati. To pomeni, da če na trgu pride do nekih sprememb, morajo biti sposobni narediti pivot oziroma spremeniti poslovni model, strukturo in popraviti produkt. Znati morajo zelo hitro odreagirati na morebitne spremembe. Največji problem je, če trga ne poslušaš, če misliš, da si pametnejši od njega. Ampak trg ima vedno prav, če trg ne kupi, nimaš komu prodat. 

Je sploh kaj optimizma za start-upe v času, ko gospodarske napovedi niso nič kaj svetle?

Vsaka slaba situacija v svetu in razmere so lahko tudi priložnost, da preživijo najboljša podjetja. Takrat moraš v bistvu vlagati. Kljub zlomu Banke Silicijeve doline (Silicon Valley Bank, SVB) se je pokazalo, da toliko denarja, kot ga je zdaj na voljo, že dolgo ni bilo. Je pa res, da so se pogoji, da pridobiš denar, mnogo bolj zaostrili, težje je dobiti kredite itd. Denarja v start-up svetu pa je trenutno več, kot ga je bilo pred petimi leti. 

Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del