30. 5. 2022, 13:16 | Vir: STA

Italijanski mediji o Pahorju: "Poznali so ga povsod po svetu, razen doma."

Anže Malovrh/STA

Njegovo najbolj znano delo je Nekropola, v kateri je opisal taboriščno izkušnjo in s katero je zaslovel tudi po Evropi. Kako lepo o njem pišejo italijanski časniki.

Ob smrti tržaškega pisatelja Borisa Pahorja so osrednji italijanski mediji poglobljeno opisali njegovo delo in življenjsko pot.

Poudarili so literarno vrednost njegovih del, predvsem pa pomen njegovega spominjanja in opominjanja na grozote nacizma in fašizma ter na zatiranje slovenske manjšine v Italiji.

La Repubblica

S poglobljenim nekrologom se je od Pahorja in njegovega "zgodovinskega spomina na grozote" nad manjšinami v rimski La Repubblici poslovil tržaški novinar in pisatelj Paolo Rumiz. Kot je zapisal, je bila Pahorjeva dolgoživost "morda maščevanje fašizmu, ki mu je ukradel 25 let življenja in mu preprečil, da bi govoril svoj jezik".

"To je bil odgovor na ostracizem tistih, ki po vojni niso hoteli vedeti, da je v 'zelo italijanskem' mestu človek, ki je sposoben pisati v drugem jeziku, še toliko bolj, če je vztrajal pri spodkopavanju pozabe v deželi, kjer je fašizem naredil najslabše. Poznali so ga povsod po svetu, razen doma. Padec te ovire je dočakal šele pri 95 letih, ko so njegovo mojstrovino Nekropola o internaciji v nacističnem taborišču po 40 letih odmrznili in prevedli v italijanščino," je poudaril Rumiz.

"Vse manj je govora o fašistih in vojni, ki so jo sprožili, da bi se spomin bolje osredotočil na fojbe, maščevanje 'slovanskih komunističnih hord' proti tistim, ki so vojno izgubili. Ko je občina Trst Pahorju ponudila imenovanje za častnega občana, ne da bi v pisateljevem življenjepisu omenila fašizem, je starec zavohal prevaro in zavrnil zastrupljeno darilo," je med drugim še opozoril Rumiz v La Repubblici.

Ansa

Novico o slovesu "velikega pisatelja in intelektualca", ki velja "za največjega slovenskega pisatelja v Italiji in enega najpomembnejših glasov tragedije deportacij v nacistična koncentracijska taborišča" ter "diskriminacije slovenske manjšine v Trstu med fašističnim režimom", je objavila tudi italijanska tiskovna agencija Ansa.

Il Piccolo

Tudi na spletni strani tržaškega dnevnika Il Piccolo je naslovna novica smrt "simbola nemirnih dogodkov na vzhodni meji", ki "je bil priča požigu Narodnega doma ter pretrpel fašistični pregon, deportacijo v nacistično taborišče in blokado Titove Jugoslavije, ker se ni strinjal s komunistično vladavino". Časnik tudi spomni, da je Pahor prejemnik visokih odlikovanj Italije in Slovenije.

Posnetek zaslona/Il Piccolo

Corriere della Sera

Corriere della Sera podobno navaja, da se je poslovil slovenski pisatelj, ki je pripovedoval o grozotah koncentracijskih taborišč. "Svojo pripadnost jezikovni manjšini je plačeval tudi po vojni kot pisatelj, saj so vrednost njegovih del, zlasti v Italiji, pripoznali z ogromno in zaskrbljujočo zamudo," opozarja časnik.

"Kljub številnim častem, ki so mu bile izrečene, je Pahor ostal odkrita in tudi neprijetna osebnost. Ni se obotavljal kritizirati predsednika republike Giorgia Napolitana, ki je leta 2007 ostro obsodil zločine jugoslovanskih partizanov, ne da bi omenil tiste, ki jih je pred tem zagrešila fašistična Italija nad slovanskim prebivalstvom."

Corriere della Sera: "In leta 2010 je zavrnil priznanje občine Trst, ker so v obrazložitvi navedli le trpljenje, ki ga je utrpel v nacističnih taboriščih, ne pa zlorab, ki jih je utrpel pod režimom Benita Mussolinija."

"Popuščal ni nobenemu od totalitarnih gibanj, ki so se pojavila v Evropi po prvi svetovni vojni, ker nobeno ni popuščalo njemu in njegovemu narodu," je še zapisal Corriere della Sera.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.