31. 1. 2024, 11:04 | Vir: STA

Izpusti zelo nevarnih rakotvornih snovi pestijo Škofjo Loko! (Civilne iniciative na nogah)

Bobo

Civilna iniciativa Moja Škofja Loka je v torek zvečer na Godešiču pripravila javni posvet o obremenjevanju zraka s formaldehidom in fenolom, ki Ločane skrbi zaradi izpustov iz Industrijske cone Trata. Opozorili so na nevarnosti rakotvornih spojin, izpostavili probleme pri monitoringu izpustov in pozvali k zakonski ureditvi tega področja.

Kot je na javni tribuni z naslovom Zlo formaldehida in fenola - kako do rešitve? povedal predsednik Krajevne skupnosti Godešič Matjaž Krajnik, jim je od leta 2020 jasno, da tovarna, ki ima najvišji dimnik v njihovi bližini, izpusti v zrak letno 4,66 tone formaldehida in 13,58 tone fenola, kar je skupaj 18,24 tone zelo nevarnih, rakotvornih snovi. Podatki sicer temeljijo na meritvah, ki jih v podjetju opravijo dvakrat letno.

Ustanovni član civilne iniciative Moja Škofja Loka Rolando Krajnik je povedal, da so se za pripravo javne tribune odločili, da odprejo problem dveh zelo strupenih spojin. "O njih se v Sloveniji premalo govori, čeprav jih več tovarn v državi izpušča v zrak v velikih količinah, žal tudi Knauf Insulation v Škofji Loki," je opozoril Krajnik.

V podjetju so jim sicer na zadnjem sestanku obljubili, da bodo do konca leta postavili filtrno komoro, ki naj bi zelo zmanjšala onesnaževanje. Obljubili so tudi uvedbo trajnih meritev in da bodo v roku petih do šestih let na dveh liniji, ki še delujeta koks, prešli na elektriko. "Tako upamo, da bomo v Škofji Loki v petih letih imeli 70 do 80 odstotkov boljši zrak," je dejal Krajnik.

Vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo v sklopu Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Miran Brvar je povedal, da formaldehid povzroča draženje sluznic, bronhitis, astmo in alergije ter raka nosnega dela žrela in levkemijo, mogoče tudi raka nosnih sinusov, pljuč in grla. Navedel je rezultate raziskav iz Italije, ZDA in Kitajske, ki so pokazale, da večja, kot je koncentracija formaldehida v zunanjem zraku, večja je verjetnost, da ljudje zbolijo za rakom.

Pojasnil je, da formaldehid nastaja iz različnih virov, težava pa je v merjenju, saj ga v Sloveniji merijo le v dimnikih posameznih tovarn, ne pa v zraku v mestih. Drugače je v tujini, kjer podatki kažejo, da ga je v okolici tovarn več.

Opozoril je tudi, da je onesnažen zrak mešanica snovi, med katerimi so PM delci, dušikovi oksidi, žveplovi oksidi in druge snovi. Onesnaženje pa poleg industrije povzročajo tudi kurišča in promet. "Strupi v zraku delujejo skupaj in so tako bolj strupeni kot vsak posebej," je poudaril in pojasnil, da zato kazalniki mejnih vrednosti posameznih snovi zato niso najbolj merodajni.

S težavo izpustov snovi prve rakotvorne skupine je soočenih več krajev po Sloveniji. V Škofji Loki in Ilirski Bistrici so se organizirali v civilnih iniciativah, ki si podobno kot druge lokalne iniciative za čistejši zrak v Sloveniji prizadevata za prilagoditev in zaostritev okoljske zakonodaje. Spremeniti želijo način monitoringa, v pravilnike vnesti omejitev izpustov za formaldehid ter uzakoniti dosledno izvajanje trajnega monitoringa za vse izpuste snovi prve rakotvorne skupine.

Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja je poudaril, da so osnova prizadevanj vseh civilnih iniciativ kakovostni podatki. V Sloveniji imamo namreč omejeno število izvajalcev meritev in ti so večinoma plačani s strani upravljalcev industrijskih naprav ter ne želijo izgubiti prihodka s tem, da bi ugotovili prevelike vrednost in kršenje obratovalnega dovoljenja. Zato se je treba za verodostojne meritve obrniti na tuje strokovnjake.

Petek, ki je izpostavil, da se zavedanje ljudi o vplivu okolja na naše zdravje povečuje, je opozoril, da Slovenija potrebuje zakonske spremembe, ki bi presekale finančno odvisnost izvajalca meritev od lastnika industrijske naprave, na kateri se meritev opravlja. Prav tako bi bilo treba uvesti poročanje o rezultatih meritev v živo.

Na torkovi javni tribuni pa so opozorili še na eno okoljsko težavo Škofje Loke, in sicer na predelavo nevarnih snovi v podjetju Ekologija. Kot je opozoril Rolando Krajnik, ta deluje v neprimernih prostorih v skoraj sto let stari stavbi, namenjeni predilnici, brez požarnega bazena in pregrad. Zato so se zelo ustrašili petkovega požara v industrijski coni. Če bi se ta razširil na bližnjo Ekologijo, bi namreč prišlo do okoljske katastrofe, je prepričan Krajnik.

Novo na Metroplay: Nastja Gabor o materinstvu, dojemanju ljudi in novih projektih