Resnica o jajcih je že takšna, da večja niso avtomatično tudi boljša ...
Večina kupcev v trgovini ali na tržnici samodejno poseže po največjih jajcih, prepričana, da tako dobi več hrane za svoj denar. Toda velikost jajca ni nujno sinonim za kakovost, svetujejo izkušene branjevke, pritrjujejo pa jim tudi prehranski strokovnjaki. Po izkušnjah številnih prodajalcev in rejcev se prav v manjših jajcih pogosto skriva bolj kompaktna struktura in uravnoteženejša hranilna sestava.
Manjša jajca praviloma znesejo mlajše kokoši. Njihov organizem je še v polni moči, zato učinkoviteje razporeja hranila v rumenjak in beljak. Takšna jajca imajo običajno čvrstejšo lupino, gostejši beljak in kompaktnejši rumenjak, ki se ob razbitju ne razlije. Prav ta struktura je pogosto znak svežine in kakovostnih beljakovin.
Pri večjih jajcih, ki jih znesejo starejše kokoši, se velikost poveča predvsem na račun beljaka, ki je lahko bolj voden. Lupina pa ostane podobne debeline kot pri manjših jajcih, zato so takšna jajca lahko bolj krhka in občutljivejša na poškodbe. Razlika v teži tako ne pomeni nujno tudi večje hranilne vrednosti.
Kuharski mojstri pogosto poudarjajo, da imajo manjša jajca intenzivnejši okus in so primernejša za pripravo poširanih jajc ali mehkih omlet. Gostejši beljak bolje obdrži obliko, rumenjak pa ostane lepo zaokrožen. Poleg tega so manjša jajca po teži pogosto cenovno ugodnejša, kar pomeni, da lahko potrošnik dobi kakovostnejši izdelek za manj denarja.
Pomembno je tudi vedeti, da barva lupine ne vpliva na kakovost jajca. Bela ali rjava lupina je odvisna od pasme kokoši, hranilna vrednost pa ostaja primerljiva. Sveža jajca lahko v hladilniku hranimo štiri do pet tednov, vendar jih je zaradi postopnega redčenja beljaka priporočljivo porabiti čim prej. Preprost preizkus s kozarcem vode lahko pomaga pri oceni svežine: če jajce potone, je sveže, če priplava na površje, ni več primerno za uporabo.
Poglejte tudi: