Predsednik NSi je razkril osupljivo zgodbo o svoji družini in eni največjih slovenskih pesnitev.
Predsednik stranke NSi Jernej Vrtovec je med gostovanjem v podkastu Jana Macarola razkril skoraj neverjetno zgodbo o njegovem predniku, ki je živel v obdobju največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna in je morda odločilno vplival na nastanek ene od Prešernovih največjih in najpomembnejših pesmi, katere sedma kitica je danes tudi besedilo slovenske himne - Zdravljice.
Pionir na področju vzgoje vinske trte
Zgodbo, ki jo je v podkastu Macarol Show delil Vrtovec, je voditelj Jan Macarol ob kratkem videu, ki ga je delil na Facebooku, opisal kot "popolnoma neverjetno pripoved o njegovih koreninah in naši himni, Zdravljici".
"Moj prednik je bil Matija Vertovec," je v podkastu dejal predsednik NSi in pojasnil, da je bil Vertovec pionir na področju vzgoje vinske trte. "V eni svojih objav je zapisal: 'Dal bom napisati pesem o vinu'". To pesem je dal potem po besedah Vrtovca napisati nekemu pesniku, vendar pa s končnim izdelkom ni bil zadovoljen.
"Potem je rekel: 'Sedaj sem pa dal pesem o vinu napisati največjemu poetu od poetov v deželi, poetov ljubezni' in nastala je Zdravljica. Prijat'li! obrodile so trte ... v bistvu se začne z vinom," je svojo neverjetno pripoved zaključil Vrtovec
Prešeren Zdravljico napisal eno leto po javnem pozivu
Matija Vertovec je bil duhovnik, zgodovinar, vinogradnik in astronom, rojen leta 1784 v Šmarjah. Njegov ustvarjalni opus je "prežet z ljubeznijo do domače zemlje in trte, najlepšo hvalnico trti pa je zanosno ubesedil v prispevku Vinske terte hvala, ki je bil leta 1843 objavljen v Kmetijskih in rokodelskih novicah," je zapisano na spletni strani Vipavskadolina.si.
Prav v tem članku je Vertovec Franceta Prešerna javno pozval, naj spesni hvalnico trti. Eno leto po objavi članka je Prešeren dejansko napisal Zdravljico. "V njeni prvi kitici zgodovinarji danes jasno prepoznavajo Vertovčeve zamisli," piše na omenjeni spletni strani.
Kot so dodali, je kasneje v Podnanosu, kjer je Vertovec služboval kot duhovnik in tam leta 1851 - dve leti za Prešernom - tudi umrl, Stanko Premrl uglasbil prešernovo Zdravljico, zaradi česar Podnanos slovi kot rojstni kraj slovenske himne.
