Razkrila je svojo novo strast.
Julija Adlešič je postala znana leta 2019, ko je javnost izvedela za primer "odrezana roka". Takrat je bila stara 21 let. Januarja se je na posestvu očeta svojega takratnega partnerja hudo poškodovala pri žaganju lesa. Dogodek so sprva prikazovali kot nesrečo, vendar se je pozneje izkazalo, da je šlo za načrtovan poskus zavarovalniške goljufije. Zdravniki v ljubljanskem kliničnem centru so ji odrezano levo roko uspešno prišili nazaj.
Njen takratni partner je bil Sebastien Abramov, prej znan kot Sebastjan Colarič, ki je bil ob razkritju primera star 29 let. V zgodbo sta bila vpletena tudi njegova starša. Julijo so pred dogodkom zavarovali pri petih zavarovalnicah, nato pa vložili zahtevke za približno 1,17 milijona evrov odškodnine. Denarja niso dobili.
Primer je vzbudil veliko pozornosti zaradi skrajnosti načrta: za pričakovano izplačilo je Adlešič tvegala trajno invalidnost. V ospredju sodnega postopka je bila tudi vloga njenega partnerja in njegovih staršev pri dogovarjanju in izvedbi goljufije.
Adlešič in Abramov sta krivdo sprva zanikala. Leta 2020 sta bila obsojena, vendar je bila prva sodba razveljavljena, saj okoliščine nastanka poškodbe niso bile dovolj razjasnjene. Na ponovljenem sojenju novembra 2021 so vsi štirje priznali krivdo. Julija je bila obsojena na leto in sedem mesecev zapora, Abramov na dve leti in pet mesecev, njegova starša pa sta prejela pogojni obsodbi. Sodba je aprila 2022 postala pravnomočna.
Nekaj let pozneje
Adlešič se po aferi ni veliko izpostavljala v javnosti, zavračala pa je tudi intervjuje. Dejala je, da noče podoživljati svoje preteklosti.
Nekaj utrinkov iz svojega življenja pa je vendarle delila na TikToku, kjer je lani objavila posnetke iz Dubaja. Razkrila je tudi nov hobi – slikanje na platno. Zraven svojega slikarskega izdelka je zapisala: "Začetek nove zgodbe na platnu. Prvi del nastajajočega dela, kjer vsaka poteza čopiča pripoveduje svojo zgodbo, plast za plastjo. To delo nosi naslov Življenje. Življenje … ovito v nežne plasti radosti in bolečine, dobrega in slabega."
"Vsak trenutek, naj bo še tako bežen ali krhek, pusti svojo sled. Na nas je, da iz njih ustvarimo nekaj lepega, ne glede na to, v kakšni podobi pridejo k nam. Tudi razbiti koščki se lahko zalesketajo v svetlobi. Kajti življenje ni namenjeno popolnosti … temveč temu, da ga globoko doživimo. In nekje, onkraj te prve plasti … življenje še naprej šepeta."
