Kam je šel denar? To so največji izdatki državnega sektorja lanskega leta

Izdatki sektorja država so lani znašali 47,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), več kot polovica jih je bila namenjena socialni zaščiti in zdravstvu. Izdatki za socialno varstvo so se nominalno zvišali za 8,7 odstotka na 10,03 milijarde evrov, za zdravstvo pa so s 4,3 milijarde evrov ostali približno enaki, so sporočili državni statistiki.

Zdravstvo in socialna zaščita 

Izdatki za socialno zaščito so lani znašali 17,6 odstotka BDP, za zdravstvo pa 7,6 odstotka BDP, so izračunali na statističnem uradu. Več kot pol izdatkov za socialno zaščito je bilo namenjenih za področje starost; zrasli so za 8,7 odstotka na 5,8 milijarde evrov. Izdatki za bolezen in invalidnost so se zvišali za 12 odstotkov na 1,5 milijarde evrov, glavni razlog za rast pa so bili višji izdatki za osebno asistenco (52 milijonov evrov).

Za področje družina in otroci so se izdatki zvišali za 11,1 odstotka na 1,12 milijarde evrov. Kot so dodali statistiki, so se zaradi nižje lanske brezposelnosti izdatki za ta namen znižali za 12,8 odstotka 204 milijone evrov.

Za področje zdravstva je država namenila 4,3 milijarde evrov, pri čemer so se izdatki za bolnišnične storitve in javno zdravstvo na račun konca epidemije covida-19 znižali za 20 in 61 milijonov evrov.

Ekonomska dejavnost in izobraževanje

Izdatki za ekonomske dejavnosti so bili za 185 milijonov evrov nižji kot leto prej zaradi izteka protikoronskih ukrepov: izplačila subvencij za splošne ekonomske zadeve in podporo trgu dela so se v primerjavi z letom prej zmanjšala s 738 milijonov na 190 milijonov evrov.

Po drugi strani pa so se v primerjavi s predhodnim letom povečali izdatki za bruto investicije, in sicer za 494 milijonov evrov.

Izobraževanju je bilo lani namenjenih 5,6 odstotka BDP oz. 3,2 milijarde evrov. Nominalno gre za šestodstotno rast. Izdatki za javno upravo so znašali 4,7 odstotka BDP. Največ so obsegali izdatki za servisiranje javnega dolga, ki so se na letni ravni znižali za tri odstotke na 652 milijonov evrov.

Za javni red in varnost je šlo 1,6 odstotka BDP, za rekreacijo, kulturo in religijo 1,5 odstotka BDP, za obrambo 1,2 odstotka BDP, za varstvo okolja 0,9 odstotka BDP ter za stanovanjske dejavnosti in prostorski razvoj 0,5 odstotka BDP.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord