Zdi se, da se stranka, ki je imela pred volitvami na pladnju enostavne rešitve, zdaj le še spreneveda.
Na družbenih omrežjih je v prejšnjem tednu odmevala polemika med poslanko Resnice Katjo Kokot in slovenskimi čezmejnimi delavci, ki se vsakodnevno vozijo na delo v Avstrijo.
Resnica je čezmejnim delavcem pred državnozborskimi volitvami namreč glasno obljubljala pravičnejšo davčno obravnavo, čezmejni delavci pa naj bi prav zaradi tega pomembno prispevali k temu, da je stranka dosegla parlamentarni prag. Kljub temu se zdaj zdi, da se reševanja problematike, povezane s tistimi, ki si kruh služijo v tujini, otepajo in jo poskušajo z zavajajočim prikazovanjem dejstev celo znova izkoristiti za lastne politične namene.
Poslanka Katja Kokot je namreč čezmejne delavce potem, ko so se obrnili nanjo, z zavajajočim prikazovanjem dejstev pozivala k udeležbi na referendumu, čemur so se v Sindikatu delavcev migrantov Slovenije (SDMS) odločno uprli, nato pa jih je v videoposnetku, objavljenem na Facebooku, nagovorila še z izrazito pokroviteljsko in celo podcenjujočo retoriko.
Problematika nepravičnega obdavčevanja
Slovenski čezmejni delavci, ki se vsakodnevno vozijo na delo v Avstrijo, že vrsto let opozarjajo, da so zaradi zdajšnje ureditve v Sloveniji pogosto soočeni z visokimi doplačili dohodnine, negotovostjo pri davčnih postopkih in neenako obravnavo stroškov, povezanih z delom, zato si aktivno prizadevajo za spremembo davčne zakonodaje.
Kot kaže, so se številni obrnili tudi na poslanko Katjo Kokot, ki se je odzvala z javno objavo na Facebooku v kateri je trdila, da predloga zakona, ki bi urejal obdavčitev čezmejnih delavcev, ni mogoče obravnavati zaradi prihajajočega referenduma o razvojnem zakonu, ki je napovedan za 6. december.
Izjava, ki je razburila čezmejne delavce
Poslanka je ob tem objavila grafiko, ustvarjeno z umetno inteligenco, v kateri je trdila, da naj bi obravnava že vloženega Predloga novele zakona o spremembi Zakona o dohodnini z oznako EPA 19-X blokirana kar eno leto, če na referendumu pade interventni zakon. Ob tem je čezmejne delavce pozvala h glasovanju za sprejetje zakona.
V komentarju pod njeno objavo se je nato oglasil predsednik SDMS Mario Fekonja, ki je podvomil v njeno razlago in od poslanke zahteval konkretno pravno utemeljitev te trditve. "Takšne kategorične trditve nimajo izkazane pravne podlage," je zapisal v svojem komentarju.
Ob tem je pojasnil, da 25. člen Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi določa, da državni zbor eno leto po razglasitvi referendumske odločitve ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev, a "to nikakor ne pomeni, da je za eno leto prepovedano spreminjati vse zakone, ki urejajo isto področje, še manj pa, da je prepovedana že njihova obravnava".
Reševanje problematike delavcev migrantov zapisali v program stranke
Poslanka se je namesto s konkretnimi pojasnili in pravno utemeljitvijo svojih trditev odzvala z videoposnetkom na Facebooku, v katerem je do čezmejnih delavcev izkazala predvsem pokroviteljski odnos in jim v smehu pojasnjevala, da naj bi bil cilj njene prvotne objave predvsem to, da "se zbudijo".
Namigovanje Katje Kokot, da delavci spijo, je še toliko bolj nenavadno v luči dejstva, da so čezmejni delavci v Avstriji že leta 2016 ustanovili svoj sindikat in na problematiko pa že vse od takrat glasno opozarjajo. Tudi stranka Resnica je bila pred volitvami z njihovimi težavami očitno dobro seznanjena, saj jim je predsednik stranke, ki je danes predsednik državnega zbora, Zoran Stevanović v predvolilni kampanji glasno obljubljal rešitve takoj po volitvah.
Še več, reševanje težav čezmejnih delavcev in konkretne spremembe davčnega sistema je stranka Resnica zapisala celo v svoj predvolilni program, ki ga je marca objavila na svoji spletni strani. Tej problematiki so namenili posebno poglavje (stran 33), Zoran Stevanović pa je med drugim v pompoznem predvolilnem videoposnetku, ki ga je pred volitvami objavil na Facebooku, trdil, da bodo "krivice odpravili takoj po marčevskih volitvah".
Kakšno spremembo davčne zakonodaje je obljubljala Resnica?
Slovenija pri obračunavanju davka na dohodek pri čezmejnih delavcih trenutno uporablja tako imenovano metodo navadnega odbitka. To v osnovi pomeni, da morajo tisti, ki delajo v tujini, doplačati razliko do višine davka, ki bi ga za njihov dohodek odmerila Slovenija, če je davek v državi, kjer dobivajo plačo, nižji od slovenskega.
Resnica pa je v svojem memorandumu obljubljala naslednjo rešitev: "Spremenili bomo način obdavčevanja iz sedanjega navadnega odbitka na izvzetje s progresijo." Po tej metodi bi bili dohodki iz zaposlitve v tujini v Sloveniji izvzeti iz obdavčitve, država pa bi jih lahko upoštevala pri določanju davčne stopnje za druge obdavčljive dohodke slovenskega davčnega rezidenta. V praksi bi to lahko pomenilo, da čezmejni delavec, ki v Sloveniji nima dodatnih prihodkov, ne bi imel več davčnih obveznosti do Slovenije.
Rešitev bi bila z vidika čezmejnih delavcev v Avstriji idealna, saj bi jim zaradi nižjega davka pri naših severnih sosedih ostal občutno večji neto dohodek, vendar pa je iz več razlogov morda ne bi bilo tako enostavno uvesti v slovensko zakonodajo, zaradi česar se je pri predvolilnih obljubah o takšni rešitvi težko znebiti pridiha populizma.
Kje bi se v primeru rešitve iz programa Resnice pojavile težave?
Postopek spreminjanja davčne zakonodaje na način, kot ga je obljubljala Resnica, bi posegal ne le v temelje nacionalne davčne politike, temveč tudi v mednarodne pogodbe, če bi ga želela država uvesti tudi na ravni dvostranskih konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja.
Celovit prehod na metodo izvzetja s progresijo bi tako odpiral tudi vprašanja usklajenosti z mednarodnimi konvencijami o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Konvencija med Slovenijo in Avstrijo namreč zdaj določa metodo odbitka davka, plačanega v Avstriji.
Država bi se tako morala sprememb lotiti na dveh nivojih in se ob prilagajanju zakonodaje pogajati tudi o mednarodnih pogodbah z vsako posamezno državo, kjer je zdaj izrecno zapisana metoda navadnega odbitka.
Diplomatska pogajanja s posameznimi državami bi se lahko vlekla več let, pogodbe pa bi morali, preden bi začele veljati, ratificirati tudi parlamenti drugih držav. Spremembe bi torej zahtevale tudi diplomatske napore, za vse skupaj pa bi morala obstajati močna politična volja.
Vmes bi lahko poseglo ustavno sodišče
Metodo izvzetja s progresijo bi sicer lahko država za vse čezmejne delavce uvedla tudi enostransko, če bi bilo to zanje ugodneje od določb v mednarodni pogodbi, vendar pa bi lahko takšna rešitev zahtevala tudi presojo ustavne dopustnosti.
Če bi ustavno sodišče presodilo, da zakon ni skladen z ustavo, bi ga lahko razveljavilo, podobno kot je leta 2013 razveljavilo posebno davčno olajšavo za delavce migrante. Treba je sicer poudariti, da je šlo v tistem primeru za drugačen davčni mehanizem.
V primeru uvedbe metode izvzetja s progresijo s spremembo mednarodne pogodbe z drugo državo, bi takšna ureditev sicer lahko imela močnejšo pravno podlago, vendar tudi ratifikacija pogodbe ne bi zagotavljala ustavne nedotakljivosti, saj lahko ustavno sodišče presoja tudi ustavnost zakona o ratifikaciji mednarodne pogodbe.
Predsednik republike, vlada ali tretjina poslancev imajo sicer že pred ratifikacijo možnost zahtevati mnenje Ustavnega sodišča o skladnosti mednarodne pogodbe z ustavo, državni zbor pa je na to mnenje vezan. Če bi bila pogajanja o spremembi konvencije med Slovenijo in Avstrijo uspešna, bi se torej lahko zgodilo, da bi dogovor o uvedbi izvzetja s progresijo moral že pred ratifikacijo pogodbe prestati ustavno presojo.
Predlog zakona nazadnje vložila druga stranka
Kljub visokoletečim predvolilnim obljubam stranke Resnica pa zakonodajni predlog, ki je bil pod oznako EPA 19-X vložen v parlamentarno obravnavo, ni nastal na pobudo te stranke, temveč ga je v parlamentarno proceduro vložila opozicijska SD s prvopodpisanim poslancem Damijanom Bezjakom Zrimom.
Rešitve, ki jih predvideva omenjeni predlog zakona, tudi niso enake rešitvam, ki jih je v svoj memorandum zapisala Resnica.
Kot je v odzivu na zgoraj omenjeno objavo Katje Kokot zatrdil predsednik SDMS, so predlog zakona, ki je bil vložen pod oznako EPA 19-X, pravzaprav pripravili v sindikatu. "Stranka, ki ga je vložila, ga je samo kopirala in spremenila datume," je zatrdil Fekonja.
Predsednik SDMS je ob tem dejal še, da koalicijske stranke na čelu z Resnico ta predlog dobro poznajo, pred volitvami pa so se do njega tudi "jasno opredelile in obljubile podporo".
Kakšne spremembe predvideva vloženi predlog zakona?
Ključna sprememba, predvidena v zakonodajnem predlogu EPA 19-X se dotika tistih čezmejnih delavcev, ki od tujega delodajalca ne prejemajo povračil stroškov prehrane in prevoza, prav tako pa teh stroškov nimajo vključenih v bruto plačo.
Tem delavcem se namreč po zdajšnji ureditvi priznani stroški odštevajo od davčne osnove, po predlagani noveli pa bi se odštevali neposredno od izračunane dohodnine, kar bi lahko občutno zmanjšalo njihova doplačila dohodnine v Sloveniji.
Za delavce, ki imajo povračila že vključena v bruto plačo, bi se ohranil sistem zmanjševanja davčne osnove, za delavce, ki dobijo posebej povrnjene stroške, pa ti ne bi bili podlaga za dodatno davčno ugodnost.
V primeru sprejetja zakona v državni blagajni letno 30 milijonov evrov manj
Predlog predvideva tudi prilagoditev priznanih stroškov glede na državo zaposlitve, pri čemer bi se upoštevalo razmerje med dnevnico za službena potovanja v tujino in slovensko dnevnico. Če so dnevnice za službena potovanja v tuji državi višje od slovenskih, bi se to poznalo tudi pri davčno priznanih stroških slovenskega delavca, ki je zaposlen v tujini.
Predlagatelji ob tem ocenjujejo, da bi sprememba zakona vplivala na več kot 10.000 slovenskih čezmejnih delavcev, predvsem na tiste, ki so zaposleni v Avstriji. Če bi bil zakon v takšni obliki sprejet, bi se v slovensko državno blagajno predvidoma steklo za približno 30 milijonov evrov manj dohodnin na leto.
