Katja Kokot ima predlog za zmanjšanje gneče na cesti: gre za realno možnost ali navaden populizem?

23. 6. 2026, 14:45 | K. A.
Katja Kokot ima predlog za zmanjšanje gneče na cesti: gre za realno možnost ali navaden populizem? (foto: Marko Vavpotič/Bobo)
Marko Vavpotič/Bobo

Predlog poslanke bi ob morebitni realizaciji lahko imel katastrofalne posledice za gospodarstvo.

Poslanka stranke Resnica Katja Kokot je sporočila, da je na ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca naslovila "javni poziv v obliki poslanskega vprašanja" glede možnosti omejitev tovornega prometa v Sloveniji na zgolj nočne ure v času poletne turistične sezone. Kot razlog za to je navedla čakanje na avtocestah, ki je po njenih besedah postalo neznosno in tudi nevarno.

Vpliva morebitne realizacije njenega predloga na gospodarstvo ob tem ni omenjala, a s tehtanjem dejstev ni težko ugotoviti, da bi lahko imela preusmeritev tovornega prometa na zgolj nočne ure za gospodarstvo katastrofalne posledice.

Tri ure za pot iz Maribora v Ljubljano

"Danes sem na ministra Vrtovca naslovila poslansko vprašanje, in sicer, ali bi lahko v času poletne turistične sezone tovorni tranzit skozi Slovenijo preusmerili na nočne ure. Čakanje na slovenskih avtocestah je namreč postalo neznosno in prav tako tudi nevarno," je poslanka dejala v videoposnetku, ki ga je objavila na Facebooku.

"Pregreta pločevina, v kateri je potrebno stati na naših avtocestah, lahko privede tudi do kakšne smrtne žrtve, pot med Ljubljano in Mariborom se lahko zavleče tudi na tri ure, kar je popolnoma nesprejemljivo," je dejala Kokotova in krivdo za to poskušala zvrniti na prejšnjo vlado: "Razumem, da je to neka situacija, ki je bila zatečena s strani prejšnje vlade, odprlo se je preveč gradbišč."

"Ampak vseeno moramo nekako omogočiti, da ne pride do kakšnih hujših posledic ali celo žrtev," je dejala poslanka.

kolona zastoj promet avtomobili
Profimedia

Izrazito negativen vpliv na gospodarstvo

Žal se ob predlogu poslanke, ki si želi, da bi za pot iz Maribora v Ljubljano porabila manj časa, ne gre znebiti občutka, da gre za populističen in v realnosti neizvedljiv predlog, ki se bo morda zdel všečen le tistim volivcem njene stranke, ki ne bodo pomislili na morebitne resne posledice takšnih omejitev.

Takšen ukrep bi bi imel namreč izrazito negativen vpliv na gospodarstvo in zagotovo ne bi bil poceni. Morda bi podnevi res razbremenil avtoceste, a bi za ceno tega številnim podjetjem povečal logistične stroške, podaljšal dobavne roke, obremenil delavce in celo zmanjšal konkurenčnost Slovenije kot tranzitne države. Posledic pa ne bi občutilo le gospodarstvo, ampak tudi državljani.

Če bi se tovorni promet omejil le na nočne ure, bi bil promet v tem času namreč veliko bolj zgoščen, saj bi se ves tovorni tranzit, ki se zdaj razporedi v dnevni in nočni čas, strnil v nočni čas, kar bi verjetno ustvarilo nove nočne prometne konice in ozka grla. Najhuje bi bilo predvsem v okolici logističnih centrov, Luke Koper, industrijskih con in mejnih prehodov.

Ladja, za katero Levica trdi, da prevaža orožje, je priplula v Koper
Borut Živulović/Bobo

Nočni hrup, povečana obremenitev in večji stroški

Povečanje nočnega tovornega prometa bi med drugim pomenilo tudi več nočnega hrupa ob avtocestah, hitrih cestah, logističnih centrih, skladiščih in mestnih vpadnicah, kar bi med okoliškimi prebivalci verjetno povzročilo odpor.

Hkrati bi se povečala obremenitev zaposlenih v logistiki, skladiščih, koprskem pristanišču, trgovini in proizvodnji, ki bi morali prav tako delati ponoči. Ukrep bi posegel v celotno organizacijo delovnih procesov.

Če bi morala podjetja reorganizirati delovne procese, delavcem plačevati več zaradi povečanega števila nočnih izmen, vozila prevoznikov pa bi bila zaradi čakanja na noč manj izkoriščena, bi se stroški prevoznikov in drugih povezanih podjetij občutno povečali.

Katja Kokot
Žiga Živulovič jr./Bobo

Vse to bi na koncu plačali ljudje

Če bi se želela podjetja izogniti podaljšanju dobavnih rokov, ki bi bilo posledica takšnega ukrepa, bi morala povečati svoje zaloge, kar bi pomenilo več skladiščnih površin, več vezanega kapitala in večje stroške. Vse to bi na koncu plačali ljudje, saj bi se višji stroški skoraj zagotovo prenesli v končne cene izdelkov in storitev.

Težko si je zamisliti tudi, kakšne negativne učinke bi imel takšen ukrep na Luko Koper in z njo povezane transportne verige, ki so za Slovenijo tako pomembne, da je infrastrukturno ministrstvo leta 2025 na praznik 2. maja posebej dovolilo promet težjih tovornih vozil, če so bile povezane s pretovornimi dejavnostmi v Luki Koper.

Vemo namreč, da je ob nedeljah, državnih praznikih in dela prostih dnevih pri nas promet tovornih vozil z največjo dovoljeno maso med 8. in 22. uro prepovedan.

tovornjak
Bobo

Predlog je predvsem populistične narave

Slovenija je izrazito tranzitna država, ki povezuje srednjo Evropo, Balkan, Italijo in Jadran. Če bi uvedla bistveno strožji režim kot sosednje države, bi se del prevoznikov zagotovo poskušal preusmeriti na druge koridorje. Tudi to pa bi lahko imelo večje finančne posledice, saj bi zmanjšalo prihodke od cestnin, goriva, servisnih storitev in logističnih dejavnosti, hkrati pa bi oslabilo privlačnost Slovenije kot logističnega vozlišča.

Ob vsem tem ni težko ugotoviti, da je omenjeni predlog predvsem populistične narave, saj gospodarski interes države v tem primeru zagotovo pretehta nad dejstvom, da se mora poslanka Kokot iz Maribora v Ljubljano včasih voziti tudi cele tri ure.

Šolski minister Borut Rončević na dvigu slovenske zastave: ljudi pa je razburila ena podrobnost