Ksenja Žnidaršič | 13. 5. 2024, 08:39

V tem se bomo zgledovali po Hrvatih

Profimedia

Društvo Eko krog si močno prizadeva za uvedbo kavcijskega sistema za embalažo pijač, kot ga poznajo na Hrvaškem. A njihova prizadevanja niso povsod naletela na odobravanje.

Društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo Eko krog se že nekaj let goreče zavzema za uvedbo kavcijskega sistema za embalažo pijač, kot ga lahko vidimo na sosednjem Hrvaškem. Kot pojasnjujejo, dve raziskavi kažeta, da si ga želi kar 95 odstotkov ljudi. Obenem uvedbo podpira 15 nevladnih organizacij, proizvajalci pijač in nekateri trgovci, vzpostavitev omenjenega sistema pa je že zapisana v koalicijsko pogodbo vlade.

Ker se zadeva še ni premaknila, se je Eko krog odločil vzeti vajeti v svoje roke ter začel zbirati podpise. S tem namreč želijo, da se ustrezni predpisi sprejmejo takoj in kavcijski sistem začne delovati januarja 2026.

Profimedia

Kaj predvideva kavcijski sistem?

Ob nakupu pijač bi se ob uvedbi kavcijskega sistema plačal znesek kavcije, ki se ob vračilu embalaže vrne. "Uvedbo takšnega sistema je podprlo 94 odstotkov vprašanih, 84 odstotkov si ga želi čim prej. Tolikšna podpora nakazuje, da lahko Slovenija v kratkem času doseže krepko čez 90 odstotkov ločeno zbranih plastenk in pločevink," so zapisali v Eko krogu.

Kot so zapisali na svoji spletni strani, se v Sloveniji 65 do 70 odstotkov vseh stroškov ravnanja s plastično embalažo še vedno zaračuna gospodinjstvom. Skladno z zakonodajo EU pa bi moralo gospodarstvo plačevati celotne stroške, za kar v Sloveniji še ni pravne podlage. S kavcijskim sistemom pa bi tako celotna odgovornost proizvajalca veljala vsaj za embalažo pijač.

"Kavcijski sistemi temeljijo na načelu polne odgovornosti, proizvajalci pijač v celoti nosijo stroške sistema. Delujejo neprofitno, dobiček se sme nameniti le za izboljšave sistema, ne sme pa se deliti ustanoviteljem. Financirajo se iz embalažnin, ki jih v sistem plačajo proizvajalci pijač, s prodajo zbranih materialov ter kavcij za embalažo, ki je ljudje nikoli ne vrnejo v trgovine."

Nekateri se strinjajo, drugi spet ne

Nestrinjanje glede uvedbe kavcijskega sistema je jasno in glasno izrazila Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije (ZKGS), sami namreč podpirajo obstoječi kavcijski sistem za ponovno uporabno embalažo ter morebitno uvedbo digitalnega kavcijskega sistema za različne vrste odpadkov.

Bobo

Menijo, da uvedba dotičnega sistema ni nujna za dosego okoljskih ciljev EU. "V Sloveniji imamo namreč izredno dobro razvit komunalni sistem zbiranja komunalnih odpadkov po sistemu od vrat do vrat. In smo po ocenah EU med redkimi državami, ki bodo dosegle vse okoljske cilje do leta 2030. Ob uvedbi kavcije bi se kupna moč gospodinjstva zmanjšala za 80 do 100 evrov letno," so pojasnili.

Predlagani kavcijski sistem bi vzpostavil zbiralne avtomate, nameščene na lokacijah trgovcev, in bi po besedah zbornice predstavljal vzporeden sistem zbiranja komunalne embalaže. Svoje besede pa so pospremili s trditvijo, da kavcijski sistem rešuje zelo majhen del embalaže, ki je dana na slovenski trg.

Kaj pravijo številke?

Kot so dejali, se na slovenski trg letno plasira okoli 280.000 ton vse embalaže. Embalaže pijač pa se letno plasira na trg v ocenjeni količini približno 8.400 ton PET-plastenk in 2.000 ton pločevink. Na podlagi njihove ocene bi se s kavcijskim sistemom rešilo zgolj 3,7 odstotka embalaže. "Pri tem je treba poudariti, da se že zdaj ločeno zbere več kot 78 odstotkov PET-plastenk pijač in več kot 90 odstotkov pločevink, ki niso nikoli predstavljale izziva za zbiranje," so dodali. Poleg kavcijskega sistema bi moralo biti za preostalo embalažo še naprej omogočeno običajno zbiranje.

V Eko krogu sicer dvomijo o resničnosti njihovih navedb, saj je "obstoječi sistem odpadne embalaže zelo nepregleden. Komunalno gospodarstvo ni objavilo nobene analize s preverljivimi izhodiščnimi podatki o plastenkah in pločevinkah, danih na trg ter ločeno zbranih in recikliranih v novo embalažo pijač. Ni znano, kje vse te plastenke potujejo in kaj se z njimi zgodi. Zato upravičeno dvomimo o navedbah, da se ločeno zbere 78 odstotkov plastenk".

Nekatere države, ki imajo kavcijski sistem, ne kažejo podobe čistejšega okolja kot pri nas

V ZKGS opozarjajo, da bi uvedba kavcijskega sistema imela posledice na okolje in posledično življenje ljudi. Izpostavili so, da bi takšen kavcijski sistem spodbudil proizvajalce k proizvodnji nove embalaže za enkratno uporabo, ki se reciklira, kar je po trajnostni hierarhiji ravnanja z odpadki (1. preprečevanje nastajanja odpadkov, 2. priprava na ponovno rabo, 3. recikliranje, 4. energetska predelava, 5. odstranjevanje) nižja prioriteta od ponovne uporabe. Prav tako trdijo, da bi dotični sistem zaviral razvoj in napredek na področju izdelave trajnostnih izboljšanih oblik povratne embalaže.

Bobo

Zatrdili so tudi, da je zavzemanje za zmanjšanje količine odpadkov prioriteta, javni interes in nujno poslanstvo komunalnih podjetij in države, kar s predlaganim kavcijskim sistemom rušimo. "Nekatere države, ki imajo dolgoletno tradicijo kavcijskega sistema za odpadno embalažo, ne kažejo podobe čistejšega okolja kot v Sloveniji, in je smetenja v naravi in urbanih področjih več kot pri nas," so poudarili ter za primer našteli Hrvaško, kjer je kavcijski sistem v veljavi že 15 let, Nizozemsko ter Nemčijo.

Višje cene naj bi bile neizogibne

Dejali so še, da bi bil ob potencialni uvedbi kavcijskega sistema dvig cene proizvodov neizogiben, stroški postavitve sistema pa bi padli na potrošnike. To pa bi posledično vodilo v sistemsko zviševanje cen in inflacije ter znižanje kupne moči slovenskega potrošnika.

BOBO

Med drugim ZKGS meni, da bi sistem z vzporedno logistiko povečal ogljični odtis, saj bi pobiranje odpadne embalaže s tovornimi vozili komunal ostalo nespremenjeno. Hkrati pa bi bila dodatno uvedena logistika kavcijske embalaže iz trgovin. Poleg tega bi se ogljični odtis povečal tudi zaradi dejstva, da bi morali uporabniki kavcijsko embalažo zbirati doma in jo z avtomobili pripeljati do trgovskih centrov, embalaža pa bi morala biti nestisnjena in nepoškodovana.

"Zagovorniki kavcijskega sistema kot argument ZA navajajo tudi, da bodo iz plastenk lahko naredili nove plastenke, kar ne drži. Evropska komisija je jasno povedala, da mora biti trg reciklatov neodvisen in industrija pijač ne bo imela prednostne obravnave pri uporabi reciklatov iz plastenk. To bi namreč rušilo osnovni princip krožnega gospodarstva," so še izpostavili.

V Eko krogu pa medtem zavračajo njihove trditve, da bi stroški padli na gospodinjstva. Njihove navedbe so označili za populistične in brez osnove. "Zdaj tri četrtine stroškov odpadne embalaže plačujemo gospodinjstva in nismo zaznali, da bi si komunalno gospodarstvo kadarkoli prizadevalo, da bi se to spremenilo," so zatrdili.

Profimedia

Vsekakor usoda kavcijskega sistema za embalažo v Sloveniji ostaja nejasna in za zdaj brez epiloga. Dejstvo je, da društvo Eko krog čaka še precej dolga pot, preden bo tudi v Sloveniji zavladal kavcijski sistem. Če jim želite na tej poti pomagati, lahko to storite z oddajo svojega podpisa na tej povezavi.

Novo na Metroplay: "Kar naenkrat se liki začnejo obnašati po svoje" | Tadej Golob o pisanju kriminalk