25. 1. 2023, 10:41 | Vir: STA

Ker sta se redovnici upirali, sta doživljali hude psihične zlorabe

Pater Ivan Rupnik

BOBO

O spolnem nasilju patra Marka Ivana Rupnika sta v zadnjih dneh spregovorili še dve nekdanji redovnici. 

Za italijanski časnik Domani, ki ga je povzel časnik Primorski dnevnik, sta redovnici pod psevdonimoma Roberta in Klara dejali, da ju je Rupnik otipaval in spolno napadel. V redovniški skupnosti Loyola pa sta bili deležni tudi psihičnega nasilja.

Zdaj 56-letna Roberta je Ivana Rupnika spoznala med njegovim poučevanjem verouka v Gorici leta 1990, kjer jo je nemudoma opazil in jo z manipulacijami prisilil, da se je pridružila redovniški skupnosti Loyola v Ljubljani. V redovniški skupnosti je ostala deset let, v tem času pa jo je Rupnik otipaval in jo večkrat skušal poljubiti, kar je skušal upravičiti z duhovnostjo.

Ko se je Roberta Rupniku uprla, so se po njenih besedah začele hude psihične zlorabe, po desetletju bivanja v skupnosti pa je bilo njeno telo bolno, duh pa strt. Roberta je dejala, da za spolne zlorabe drugih redovnic ni vedela.

Druga nekdanja redovnica, ki je spregovorila za Domani, je Rupnika spoznala leta 1980, ko je imela le 16 let. Dejala je, da jo je že takrat poljubil, ko se je pridružila skupnosti Loyola, pa jo je tudi večkrat spolno napadel. Ob tem sta obe sogovornici za časnik poudarili, da je psihično nasilje nad njima izvajala tudi sestra prednica Ivanka Hosta.

Profimedia

Pater Rupnik naj bi pred tremi desetletji zagrešil več spolnih zlorab redovnic ljubljanske skupnosti Loyola. Obtožbe zoper patra so vložili predlani, a je pristojni cerkveni organ ugotovil, da so zastarale, zato je primer končal.

Zaradi obtožb o spolnih zlorabah se Rupnik sooča s pozivi, naj vrne Prešernovo nagrado, ki jo je prejel leta 2000, ali pa naj mu jo vzame država. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je poudarila, da trenutna zakonodaja odvzema nagrade ne omogoča, vendar se mora po njenem mnenju zakon nujno spremeniti, saj morajo Prešernovi nagrajenci "odražati vrednote svobodne, vključujoče in solidarne družbe".

Prešernovo nagrado pa od države zahteva Svetlana Makarovič, ki jo je leta 2000 zavrnila. Pojasnila je, da nagrade takrat ni hotela sprejeti, saj je "Rimskokatoliška cerkev ugrabila in zlorabila nagrado s tem, da je razbila sam statut te nagrade". Patra Rupnika namreč ni bilo med kandidatkami in kandidati za Prešernovo nagrado, ki so jih predlagale strokovne komisije, temveč ga je med nominirance mimo strokovnih komisij uvrstil kar upravni odbor.

Vrečkova je potrdila, da zakon omogoča vrnitev Prešernove nagrade Svetlani Makarovič.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.