Vsak dan ga gledamo, mu sledimo in mu prilagajamo svoje življenje – a nihče ne opazi, da je v njem skrita napaka, ki je stara več kot dva tisoč let.
Kljub temu da se zdi naš koledar najbolj samoumevna stvar na svetu, se v njegovem jedru skriva zgodovinski zdrs, ki ga večina ljudi niti ne opazi. Današnja imena mesecev izvirajo iz starega Rima, nastala pa so v obdobjih, ko so koledar krojili bogovi, cesarji in politične odločitve, ki pa niso vedno sledile logiki. Rimljani so mesece poimenovali po božanstvih, kot so Janus, Mars, Maja in Junona, ter po cesarjih Juliju Cezarju in Avgustu. Kljub temu se je v sistem prikradla napaka, ki jo svet ohranja že stoletja.
Težava se skriva v štirih mesecih, ki nosijo številčna imena: september, oktober, november in december. Če bi jim verjeli dobesedno, bi september moral biti sedmi mesec, oktober osmi, november deveti, december pa deseti. V resnici pa so to deveti, deseti, enajsti in dvanajsti mesec. Kako je sploh prišlo do tega neskladja? Odgovor se skriva v koledarju, ki je nastal dolgo pred današnjim časom.
Prvotni rimski koledar, ki ga pripisujejo kralju Numi Pompiliju, je imel samo deset mesecev in leto je začelo teči marca. Takrat je bilo vse smiselno: septem je pomenilo sedem, octo osem, novem devet, decem deset. Toda ko so Rimljani pozneje dodali januar in februar – in to celo na začetek leta – nihče ni posodobil imen, da bi ustrezala novemu vrstnemu redu. Tako so se številčna imena premaknila dva meseca naprej, a so ostala enaka, kot da se ni zgodilo nič.
Od takrat naprej svet uporablja koledar, v katerem imajo štirje meseci napačna imena, a ta neskladja nikogar več ne zmotijo. Učimo jih v šolah, zapisujemo v uradne dokumente in jim slepo sledimo, čeprav v sebi skrivajo starodavno napako, ki je preživela imperije, reforme in tisočletja.
Poglejte tudi: