12. 4. 2022, 21:30 | Vir: STA

Janša in Golob prvič skupaj na televizijskem soočenju

Bobo
Janša in Golob prvič skupaj na televizijskem soočenju (foto: Bobo)

Prvaki strank SDS, Gibanje Svoboda, SD in NSi so na Kanalu A soočili svoja stališča. 

Med drugim so govorili o dvigu cen hrane in energentov. Prvak SDS Janez Janša je o tem dejal, da smo imeli marca več kot odstotno deflacijo zaradi nižjih cen elektrike. Prvak Gibanja Svoboda Robert Golob pa meni, da podražitve mnogi že občutijo.

Kako bi reševali energetsko in prehrambeno krizo

V prvem televizijskem predvolilnem soočenju, na katerem sta sodelovala oba prvaka strank, ki jima ankete kažejo najboljšo uvrstitev, predsednik SDS Janša in predsednik Gibanja Svoboda Golob, so med drugim spregovorili o ukrepih, s katerimi bi naslovili problem podražitev zaradi vojne v Ukrajini.

Janša je spomnil predvsem na že sprejete ukrepe in tiste, ki jih še pripravljajo v vladi, ki jo vodi. Izpostavil je pocenitev elektrike in dejal, da je vlada pripravljena ukrepe podaljšati. Prepričan je tudi, da je treba v Sloveniji povečati površine za pridelavo hrane. Vlada dela tudi na tem, da zagotovi druge vire za oskrbo z nafto, kar da bo vplivalo tudi na stabilizacijo cen energentov, je dejal.

Prvak NSi Matej Tonin pa je k temu dodal še ukrep, vreden 215.000 evrov, za to, da lahko javni zavodi neposredno kupujejo od lokalnih kmetov. Kmetje bodo prejeli 30 milijonov evrov, da bodo podražitve lahko ublažili. Pripravlja se 315 milijonov evrov za prestrukturiranje slovenskega kmetijstva.

Oba sta opozorila tudi na to, da so podražitve del dogajanja na globalni ravni in pomen ravnanja Evropske unije, od skupnih nabav plina do sankcij za Rusijo. V naslednjem paketu sankcij bo sicer nafta, medtem ko plina še ne bo, je dejal Janša.

Po Golobovem mnenju je treba kratkoročno jasno razločiti med gospodinjstvi na eni in industrijo na drugi strani. Gospodinjstvom je treba ponuditi plin po reguliranih cenah. Industrija pa se bo morala znajti z dražjim plinom iz Alžirije in Katarja, ali pa ugotoviti, da jim ta ne ustreza, kar bi lahko pripeljalo tudi do zapiranja katerega od večjih industrijskih onesnaževalcev okolja.

"Zmanjkalo bo denarja. Zato rabimo ukrepe, ki bodo filigranski, za katere vemo, kje bomo dobili denar," je prepričan. Regulirali bi tudi prehrambeno verigo, s čimer se strinjajo tudi v SD.

Država mora prioritetno odkupiti doma proizvedeno hrano, omejiti izvoz v tujino, subvencionirati surovine za kmetovalce, je naštela predsednica SD Tanja Fajon. Izpostavila je še pomen razpršitve virov, regulacijo cen goriv in energentov, "dodali bi še kakšen vavčer za ljudi, ki jih bo kriza najbolj prizadela". "Predlagali smo tudi reševalni sklad za gospodarstvo - milijardo in pol evrov za pomoč podjetjem pri preskrbi s surovinami, energenti, da bi lahko podjetja preživela z brezobrestnimi krediti," je navedla.

Različni predlogi za pomoč mladim

Za lažjo osamosvojitev mladih v SDS izpostavljajo pomen nedavno sprejetega zakona, po katerem bo država dala garancijo za kredit za nakup stanovanja. K temu je Janša dodal še dvig neto plač po zakonu o dohodnini in gospodarski razvoj z digitalno in zeleno preobrazbo, ki bo omogočal dobro plačana delovna mesta za mlade.

Fajonova na drugi strani meni, da zakon o dohodnini ne bo pomagal mladim, ampak najbolj tistim, ki že imajo več. V SD predlagajo zakon za izgradnjo 10.000 javnih neprofitnih stanovanj. Ustavili bi sistematsko prekarno delo in beg možganov, med ukrepi za izboljšanje razmer pa je navedla še dodatne javne storitve za mlade družine, denimo brezplačne vrtce.

V Gibanju Svoboda med predlogi navajajo manjšo obdavčitev dela prvih deset let zaposlitve oziroma davčno olajšavo za tiste, ki bodo želeli investirali v nakup nepremičnine. So tudi za gradnjo tipiziranih najemnih stanovanj, ki bi jih mladi lahko po petih letih odkupili, je dejal Golob.

Tonin, ki se je sam uvrstil v mlado generacijo, je izpostavil izboljšanje poslovnega okolja, v katerem bodo mladi lahko razvijali svoje talente in ustanavljali startupe ter imeli dostojne plače. Rešitev za cene stanovanj vidijo v nižjih davkih, izpostavil pa je tudi pomen usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja.

Janša: delati bo treba dlje

Za starejše se bodo v Gibanju Svoboda zavzemali za dvig minimalne pokojnine pri 10 odstotkih nad pragom revščine. Vir za povečano dodano vrednost in več delovne sile Golob vidi v zaposlovanju tistih upokojencev, ki bi si želeli nadaljevati delo brez zmanjšane pokojnine.

Janša je medtem izpostavil, da se bo povsod, kjer se življenjska doba podaljšuje, moralo delati dlje. Problem je tudi, da mnogi ne prejmejo pokojnine za dostojno življenje. Ker problematike ni mogoče reševati čez noč, so v tej vladi upokojencem izplačali nekaj dodatkov, je dejal.

To je izpostavil tudi Tonin. Pokojninski sistem bo v prihodnosti po njegovem mnenju postal vzdržen, pokojnine pa višje, če bomo imeli veliko delovno aktivnih ljudi, ki vplačujejo v pokojninski sistem. Drugi ukrep pa je vzpostavitev drugega pokojninskega stebra, v katerem se del prispevka "plemeniti".

V SD so v programu določili minimalno pokojnino za polno delovno dobo pri 700 evrih. To bodo storili z razširitvijo dostopnosti varstvenega dodatka in da bodo z zakonom o demografskih rezervah poskrbeli za polnjenje državne pokojninske blagajne, je dejala Tanja Fajon.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.